Fakulteta za fiziko

[Popotnik]

Se da študirati UNI fiziko in iti vzporedno na VSŠ fiziko?

[ami]

Se da študirati UNI fiziko in iti vzporedno na VSŠ fiziko?

Tolko se mi ni se skisalo.

[Aniviller]

To se ti mora pa res skisati. Vecina predmetov iz UNI se na VSŠ steje tako da lahko vedno preklopis na VSŠ ce ti ne gre.

[ami]

Ne ne, nisem jaz na fiziki... Bi za zraven vzela. Fizikalno merilno tehniko. Tukaj zgleda da delajo dosti poskusov.

[Aniviller]

Ojej, marsikdo na fiziki pa komaj caka da se nehajo "poskusi" oz. eksperimentalna fizika (celo zagnanim eksperimentalcem "praktikum" ne pase najbolj).

To je tudi drugace precej slab izgovor za vzporeden studij: eksperimentiras lahko doma - eksperimenti v okviru praktikuma ne zahtevajo ravno veliko znanja, nic kar se ne bi dalo priti cez s srednjesolskim znanjem in eno uro wikipedije. Da ne govorimo o tem da vse nagaja, nic ne deluje, vecinoma po dve uri sedis in prepisujes neke stevilke iz sto let stare naprave, za katero nihce ne ve ce sploh pravilno meri in kaj naredijo tisti trije dodatni gumbi. Pri vecini imas kup kablov in kovine, videti ni pa nic. In potem cel teden delas grafe in preracunavas podatke, si izmisljujes izgovore zakaj je vse narobe in pises porocilo. In naslednji teden znova (da ne govorimo o zagovorih, kjer se zapicijo v posebno grde predele statistike in hocejo pojasnilo).

Se najbolj zanimive so demonstracije med predavanji v prvem letniku - ene 10x na leto na koncu za deset minut nekaj pokazejo.

Fiziko gres studirat, ce zelis resnicno razumeti prakticno vse, kar opazis v naravi, ce se za vsako stvar vprasas kako deluje, ce te fascinirajo kompleksni pojavi, ce se ti zdijo enacbe lepe in isces simetrijo v vsem kar vidis. Ampak to dosezes preko teorije. Eksperimenti v okviru studija so redko zanimivi in lepi

Podobna neumnost je studirat kemijo zaradi barvastih plamenov in črnih kač.

[Popotnik]

Odločam sem med Praktikum IV in Modelsko analizo. Torej je boljša izbira M.?

To se ti mora pa res skisati. Vecina predmetov iz UNI se na VSŠ steje tako da lahko vedno preklopis na VSŠ ce ti ne gre.

Manever nekaterih študentov je tak, da najprej diplomirajo na VSŠ, potem pa nadaljujejo na UNI (3. in 4. letnik). Samo to ni vzporedni študij.

[ikum]

Fizikalni pratikum 4. Nisem tega sam delal, vendar sem slisal, da je bolj kot neke vrste demonstracije na IJS in delno na FMF, saj kar nekaj vaj ne pocenjas sam , ampak ti povedo kaj naj gledas in si pridno dol zapisujes. Mogoce se je glede tega ze kaj spremenilo v zadnjih letih. Povprasaj prejsnje 4. letnike. Vsekakor pa priporocam Modelsko analizo. Je izjemen predmet po dodani vrednosti kot tudi pogosto po zahtevnosti.

Glede fiz. praktikumov se strinjam z anivillerjem. So v precejsnji meri kaos, na zalost. To ne bi smelo biti tako, saj je bila fizika vedno simbioza med eksperimentom in teorijo.

[ZdravaPamet]

Moje mnenje o modelski analizi in matematično-fizikalnem praktikumu je drugačno. To sta dva neuravnotežena predmeta, s kreditnimi točkami premalo točkovana, ki od študenta jemljeta dolge ure sedenja za računalnikom brez posebnih fizikalnih rezultatov. Gre v bistvu za nekakšno računstvo z numeričnimi metodami. Če boš vzel modelsko analizo, si boš skoraj zagotovo podaljšal trpljenje in morda tudi študij. Naloge so v večini slabo pripravljene: skopo besedilo, slaba prezentacija, brez očitnih ciljev (velja namreč načelo: kdor več(!) naredi, ima boljšo oceno) in z mnogimi računalniškimi (programerskimi) težavami, ki so za manj izkušenega lahko kar izziv (seveda o teh težavah na predavanjih ne slišiš skoraj nič, zgolj to, da "dober fizik pa pač zna programirati" ali pa da "dober fizik vidi napako že iz aviona" in da "dober fizik že ve, katero knjižnjico uporabiti in kako" itd.)

[Aniviller]

Glede Modelske analize se vsekakor strinjam da je tezka in premalo tockovana. Je pa to tudi eden redkih predmetov, od katerega res nekaj odneses. Naloge so namenoma zastavljene tako, da zahtevajo kar najvec samostojnega razmisljanja in inovativnosti v interpretaciji rezultatov. Pri drugih predmetih asistenti in profesorji studente dobesedno vodijo za roko in jim pred nos postavljajo resitve. Potuhe pri modelski pac ni. To je v bistvu demonstracija, kako bo izgledalo v realnem zivljenju, kjer ni vedno vse resljivo in zapisano v ucbeniku.

Navodila so le vodilo, bistvena je udelezba na kratki obrazlozitvi prof. Kodreta, kjer je problem predstavljen bolj razumljivo (ceprav zahteva znanje mafijskega praktikuma). Med resevanjem res naletis na programerske tezave, je pa to tudi odvisno od izbire programskega jezika. Kolikor sem opazal, je nezmoznost izdelave naloge v enem tednu pri vecini studentov bila slaba organizacija casa in pristopa k problemu (zacenjanje en dan pred rokom, odlasanje s pisanjem porocila - kar pomeni, da vse delas dvakrat), ne pa neznanje ali neizkusenost. Prvi semester ima take naloge, da copy-paste iz numerical recipes resi celo nalogo, cas pa ostane za interpretacijo rezultata.

Pridobljene izkusnje pomagajo razumeti izvor napak pri eksperimentih in numericnih izracunih, razumevanje fit algoritmov (tekom predmeta napises tri razlicice fitanja), vpogled v resitve enacb, ki jih pri mafiji lahko samo gledas in si bolj malo predstavljas, in pa seveda obvladovanje ze obstojecih algoritmov in programov, ki jih bo vecina srecala v industrijski rabi. Tako da "brez ocitnih ciljev" predmet ni.

Programerskega znanja ne potrebujes veliko, ce se ne znajdes v knjiznicah, prevajanju programov, lahko uporabis matlab.

Kolikor sem seznanjen, je modelska analiza predmet, ki nase diplomante porine med boljse v svetovnem merilu.

Praktikum 4 je prvi praktikum, ki ima kaj skupnega z realnostjo in je dober za tiste, ki bodo v prihodnje delali v izrazito eksperimentalnem okolju. Za tiste, ki hocejo poceni naredit faks in za tiste, ki se mislijo vedno izogibat uporabi racunalnika, modelska analiza ni primerna. Je pa skrajno zoprno ko srecas izobrazenega fizika, ki se znajde kot riba na suhem, ko mu hoces pojasnit desetvrsticni algoritem, ki bi resil njegov problem.

[qg]

Lahko nekdo pove, kako je s študijem za nekoga, ki je končal tehnično šolo in potem višjo iste smeri. Kakšna je njegova perspektiva, da porabi čim manj časa, ter, da enkrat dokonča magisterij ali doktorat.
Kako je s študijem fizike za takšnega, ki je končal višjo šolo neke druge smeri. Recimo, da je bil dober učenec.

[=)]

Se najbolj zanimive so demonstracije med predavanji v prvem letniku - ene 10x na leto na koncu za deset minut nekaj pokazejo.

Kar se tega tiče je Peternelj super. Na vsakem predavanju se je malo vrtel, streljal, spuščal krogljice, mehurčke, zažigal, obračal, celo filme je kazal...skratka za vsak integaral en poskus (VFP - v Peterlinovem paviljonu)...Letos so mu tisto predavalnico vzeli - jo prenavljajo in baje je vse kar razbije ure fizike je brisanje table. ( sem pa res imela srečo, da sem šla lani delat ta izpit, še preden sem bila vpisana na faks... )

[ami]

...vse nagaja, nic ne deluje, vecinoma po dve uri sedis in prepisujes neke stevilke iz sto let stare naprave, za katero nihce ne ve ce sploh pravilno meri in kaj naredijo tisti trije dodatni gumbi...

Ob tem stavku se mi je nekoliko zmanjsala zelja. Sem si predstavljala vse skupaj bolj bombasticno.
Vseeno, boljse prej vedet. Hvala za odgovor.

[Popotnik]

Hvala vam za mnenja! Najbrž bom šel delat kar Modelsko . In še to: kako je s tem - vidim pač, da nekateri delajo ta predmet po več let (!!). Ocene nekaterih vaj so napisane v tem letu, nekatere pa leto ali dve nazaj. So glede tega kake sankcije?

[ZdravaPamet]

Pravzaprav ne smejo biti. Kvečjemu za zamudo pri oddaji poročila med letom.

[Popotnik]

Kako je pa kaj z ostalimi predmeti?

Je FTS kaj uporabna, zanimiva - se jo splača imeti tudi drugi semster?

Jedrca se najbrž splača imeti - sploh glede na svetovno gospodarsko situacijo - službe v jedrskih elektrarnah so zaenkrat še iskane in menda bolj ziheraške.

Kaj pa merjenja II in mikroprocesorji? Za slednji predmet menda ni treba iti na ustnega - je dovolj zaključna naloga.