newtonovi zakoni

[dtox]

lep pozdrav
imam eno zlo zanimivo vprasanje
kaksna je razlika med prvim in drugim newtoonovim zakonoma ce je pospesek 0

[dtox]

prosim za odgovore
lepo prosim

[Aniviller]

V bistvu nobene razlike. Drugi newtonov zakon je posplositev prvega, loceno pa sta navajana vecinoma zaradi tradicije & ker prvi spada v podrocje statike, drugi dinamike, ki sta rahlo razlicni veji fizike. Tretji newtonov zakon je pa v bistvu aksiom, teoreticno je osnova, dokaze se ga lahko le prakticno.

[shrink]

Lahko tudi interpretiramo, da je 1. Newtonov zakon v bistvu pogoj za veljavnost 2. Newtonovega zakona.

[Rok Osolnik]

On sprašuje kakšna je povezava med 1. in 2. zakonom, ko je pospešek enak nič.

1. Newtonov zakon pravi: Vsako telo vztraja v svojem stanju mirovanja ali premega enakomernega gibanja, če ga ne prisilijo zunanje sile k spremembi tega stanja.

2. Newtonov zakon pravi: Pospešek, ki ga doživlja telo, če nanj deluje sila, je po velikosti sorazmeren velikosti sile in obratno sorazmeren masi telesa, po smeri pa se ujema s smerjo sile.
F=ma

Glede na 2. Newtonov zakon: če telo nima pospeška, tudi nobena sila ne deluje nanj. Kar pomeni, da miruje (povežeš s 1. Newtonovim zakonom)

[ZdravaPamet]

Glede na 2. Newtonov zakon: če telo nima pospeška, tudi nobena sila ne deluje nanj. Kar pomeni, da miruje (povežeš s 1. Newtonovim zakonom)

A ni tko, da je splošno vsota sil nič. Ne da nobena sila ne deluje nanj.

[Devil The Kidd]

A ni tko, da je splošno vsota sil nič. Ne da nobena sila ne deluje nanj.

Jst tudi mislim tko! Če mal pomislm, če se telo giblje premo enakomirno, potem v bistvu ima nek pospešek? Razmišljam prav? U bistvu bi lahko enakomirno gibanje predpostavli z frekvenco pospeška (se pravi z silo) v času, in stanjom, ko tega pospeška ni... Vse skupaj pa prinese enakomirno gibanje.

[Rok Osolnik]

Ja no sej, če nobena zunanja sila ne deluje nanj(telo), to pomeni da je vsota zunanjih sil enaka nič... seveda se je treba zavedati, da sta sila in pospešek vektorja.

Če se giblješ premo enakomerno, potem je pospešek enak nič. Primer: Voziš se s hitrostjo 50km/h. Hitrost je konstantna.
s=v*t

Če pa se giblješ z avtom od 50 do 100km/h 5sekund pa si imel pospešek.
hitrost se je spremenila za 100-50=50km/h v 5sekundah, se pravi pospešek je enak (50km/h)/5s=(50*10^3m)/(3600s*5s)=2.77 m/s^2

Drugače se da rešiti tudi z odvodi:
Pot po kateri se delec giblje imenujemo trajektorija.
Odvod trajektorije je enak hitrosti.
Odvod hitrosti je enak pospešku.
In velja v obratni smeri:
Integral pospeška je hitrost.
Integral hitrosti je trajektorija.
Seveda se je treba zavedati, da morajo biti trajektorija, hitrost in pospešek funkcije. Če bi si predstavljal to tako, da bi dolžino poti odvajal, potem bi odvajal konstanto. Odvod konstante je nič. Dobil bi da je hitrost nič. Kar ni prav.

[shrink]

On sprašuje kakšna je povezava med 1. in 2. zakonom, ko je pospešek enak nič.

Bom kar citiral Strnada:

"Še dandanes ni zamrla razprava o tem, ali je prvi zakon potreben, ali ne. Zagovorniki misli, da ni potreben, opozarjajo, da ga vsebuje drugi zakon: če je sila enaka nič, je enaka nič sprememba gibalne količine in s tem hitrosti. Hitrost se torej ne spremeni, se pravi, da se telo giblje enakomerno po ravni črti ali miruje (ko je hitrost enaka nič). Toda prvi zakon v resnici določa pogoje, v katerih velja drugi zakon. Preden uporabimo drugi zakon, moramo poskrbeti za razmere, v katerih bi se telo gibalo enakomerno po ravni črti ali mirovalo, če nanj ne bi delovalo nobeno drugo telo."

[ZdravaPamet]

Ja no sej, če nobena zunanja sila ne deluje nanj(telo), to pomeni da je vsota zunanjih sil enaka nič...

Res je, če nobena sila ne deluje nanj, je tudi vsota zunanjih sil nič. To pa ne pomeni, da kljub ničeni vsoti sil na opazovano telo ne deluje nobena sila. Sil je lahko veliko-so pač v ravnovesju. Če se ne motim itak govorimo večinoma o težišču telesa ne o vsaki njegovi točki.

[Rok Osolnik]

Sila je pri tem zakonu mišljena tako:
Bom kar navedel primer:
Na mizi je kozarec. Kozarec miruje.
Ko jaz porinem kozarec, se začne gibati.
Moja roka je bila zunanja sila na kozarec. Prej zunanje sile ni bilo.
Lahko bi bilo, da bi z ene strani jaz silil kozarec k premiku, z druge strani pa nekdo drug. Če bi oba silila kozarec k premiku z enako silo, bi kozarec miroval.