Nosilec z ravno osjo

[shrink]

aha ok, potem dobim pod korenom


\(\sqrt{9L^2-96x^2f^2}\)

se da to še kako skrčit?

Če rešuješ enačbo za \(x\), potem v rešitvi ta ne sme nastopati. Premisli.

[sniper]

joj joj kere bedarije sprašujem

Nebom več ponoč rešval nalog

sm rešu zdej to OŠ nalogo...


LP Jure

[_eva]

Jaz bi pa prosla za pomoč pri risanju upogibnih momentov. Osne in prečne sile približno vem narisat, pri navorih pa se vstavi. mislim predvsem tiste, ki niso premica, ampak krivulja.
Bi lahko mogoče kdo na primeru razložil?
http://www.shrani.si/f/3V/88/3vWthuVx/09-05-07-010.jpg

najlepša hvala

lp,
eva

[fogl]

Tale rešitev spodaj predstavlja prečno silo, ne navor.

Za navor dobiš rešitev tako da nosilec razdeliš na več polj, potem pa za vsako polje za neko razdaljo x zapišeš navor. Tako potem dobiš funkcijo navora(x). To pa potem narišeš.

Okvirno pa lahko narišeš funkcijo navora na pamet. Če imaš neko prečno silo se zaradi nje navor v nosilcu povečuje linearno z x, če imaš konstantno kontinuirno obremenitev pa s kvadratom od x.

[_eva]

Za navor dobiš rešitev tako da nosilec razdeliš na več polj, potem pa za vsako polje za neko razdaljo x zapišeš navor. Tako potem dobiš funkcijo navora(x). To pa potem narišeš.

Okvirno pa lahko narišeš funkcijo navora na pamet. Če imaš neko prečno silo se zaradi nje navor v nosilcu povečuje linearno z x, če imaš konstantno kontinuirno obremenitev pa s kvadratom od x.

hvala, je pomagalo

[Kosho]

npr. da imamo raven nosilec in izracunano vse, kako dolocimo maksimalen moment nosilca?

skica

[fogl]

Narišeš potek momentov vzdolž nosilca (tako kot sem opisal zgoraj) in vidiš kje je moment maksimalen.

V splošnem pa velja, da je moment maksimalen tam kjer prečna sila menja predznak. Prečno silo hitro lahko narišeš. Vidiš lahko da menja predznak dvakrat (v točki kjer prijemlje A in F2). V teh dveh točkah izračunaš moment in dobiš za prijemališče A moment 5 kNm in za prijemališče F2 3 kNm. Se pravi je maksimalni moment tam kjer prijemlje sila A.

[Kosho]

aham kapiram postopek, samo kako si ti tocno dobil 3 in 5 kNm?

[=)]

odrezal je v točki A in zapisal enačbo za levi del
Ma = 5 * 1

in v točki F2 (za desni del)
Mf2 = 2 * 1,5

[=)]

fogl, vidim da razumeš, morda pa lahko meni nekaj razložiš.

Brala sem da se da max. moment določiti tudi z vplivnicami. Teoretično razlago sem na internetu našla, vendar mi še vedno ni jasno kako jo se jo nariše, ker ni nobenega primera naloge...
če vzamem recimo nosilec, podprt z drsno in pomično podporo (prostoležeči nosilec s previsoma).
Probam določit recimo vplivnico za prečno silo (osna je itak nič).
Na neki razdalji x v prerez vstavim vez, ki dovoli medsebojni zamik v smeri prečne sile. Konstrukcija ima zdaj 2*3-2-1-2=1 prostostno stopnjo. Vpliv odstranjene vezi nadomestim s silama, ki sta nasprotno enaki. Ker ima konstr. eno prostostno stopnjo jo lahko premaknem, z dodatno silo navzdol recimo na levem previsu.
Zapišem izrek o virtualnih pomikih. ker je vsota abolutnih vrednosti virtualnih zasukov enaka 1, dobim da je
Nz (na razdalji x) = (sili) F * (pomik)dw
Sedaj sledi to kar ne razumem - je vplivnica zmeraj definirana kot dw = ŋ ??? (upam, da je to definicija, ker če je treba kaj izpeljat, bom rabila nekoga, da mi razloži.... )
skratka, recimo da je definirana tako. Potem je Nz (na razdalji x) = F * ŋ
Vplivnico lahko potem narišem s pomočjo dw
dw (levo) = x/L (L je razdalja med podporama - velika črka je za anivillerja )
dw (desno) = (L-x)/L

In sedaj pa še eno vprašanje. Zakaj (zavraga) bi nekdo imel sploh željo risat vplivnice? a ni lažje napisat "normalne" enačbe za račun notranjih sil. Rada bi videla nalogo pri kateri bi si z vplivnicami skrajšali delo (ne pa podaljšali in zakomplicirali)

[Kosho]

kdo bi znal rest to nalogo?

[=)]

Ker ne veš pod kakšnim kotom deluje sila Fc, zaradi lažjega računanja izračunaš v tej točki vsoto momentov. (Dobiš Fa).

Nato Fc razstaviš na horizontalno in vertikalno komponento. Horiz. označiš z Fa, vert. z G. (to dobiš iz vsote sil v x in z smeri)
S pitagorovim izrekom izčunaš Fc.

P.s. za (dobro) kontrolo moraš izračunat kot pod katerim deluje Fc.

[Kosho]

∑Fix=0: Fa – Fcx=0; Fa=Fcx
∑Fiy=0: Fcy – G=0; Fcy=G

to je tako, kako bi zapisal enačbo za vsoto navorov? in kako izracunal kot pod katerim deluje Fc, k ni 30 stopinj?

[=)]

∑Fix=0: Fa – Fcx=0; Fa=Fcx
∑Fiy=0: Fcy – G=0; Fcy=G

aha, naredil si drugi del naloge.

Najprej pa moraš izračunat Fc.
Torej - vsota navorov okoli točke C.
(zelo na hitro sem izračunala - tko da preveri sam)...
Sila G vrti v nasprotni smeri (torej neg. predznak) z ročico (5√3-6), sila Fa pa v pozitivni smeri z ročico (2√3)
Dobiš da je Fa = ((25-10√3)/2)

Potem izrišeš razstavljeno silo Fc, na komponenti Fa=Fcx, Fcy=G (kar si že naredil) in silo Fc izračunaš s pomočjo pitagorovega tikotnika (Fc = pribl. 6,3)

Rezultate, na koncu vedno "oceniš" - da dobiš občutek:
recimo tako... Fc mora biti večji od G-ja in Fa-ja in manjši od njune vsote (zato ker sta ti dve sili pravokotni druga na drugo) takih ocen je še veliko - prepuščam jih tvoji domišliji

in kako izracunal kot pod katerim deluje Fc, k ni 30 stopinj?

kot lahko izračunaš šele zdej,
sin fi = Fa/Fc (dobiš okoli 42 stopinj)
(aja.... kot fi je kot med Fc in G)

[Kosho]

saj navsezadnje tukaj kota sploh ne potrebujemo, ce koncni rezultat dobimo iz pitagorevoga izreka \(Fc = \sqrt{Fa^2 + G^2} = 5,47 kN\)