sniper napisal/-a:V primeru, ko narobe predpostavimo smer reakcije in dobimo negativen predznak potem popravimo na sliki smer. Samo če popravimo smer ali moramo potem tudi spremeniti rezultat v pozitivenega?
Če misliš, da moramo korigirati druge vrednosti, potem je odgovor seveda ne. Začetna predpostavka o smeri sile je namreč povezana z vsemi ostalimi rezultati, saj so ravnotežne enačbe med seboj povezane; so pač med sabo odvisne.
Mogoče preprost ilustrativen primer, ki pojasni svobodo izbire smeri reakcij v podporah:
Imejmo neko telo (klado), ki miruje na vodoravni površini. Zaradi mirovanja mora očitno biti izpolnjeno ravnovesje sil. Zunanji sili sta v tem primeru teža in sila podlage (reakcija podlage). Teža je seveda usmerjena proti podlagi, njena smer pa je na podlago pravokotna.
1. Predpostavimo, da sila tal
\(N\) deluje v nasprotni smeri kot teža
\(G\). Ravnovesje sil zapišemo kot:
\(G - N = 0 \Rightarrow N = G\)
2. Sedaj pa predpostavimo, da sila tal
\(N\) deluje v isti smeri kot teža
\(G\). Ravnovesje sil tokrat zapišemo kot:
\(G + N = 0 \Rightarrow N = - G\)
Razvidno je, da ne glede na predpostavko o smeri sile podlage iz ravnovesja sil izhaja, da sta teža in sila podlage po velikosti enaki, a nasprotno usmerjeni. V prvem primeru je bila predpostavka pravilna, v drugem pač ne, toda to nas ne skrbi, saj nas na to opozarja negativni predznak rezultata.
Podobno je v dinamiki: dinamsko enačbo (2. Newtonov zakon) zapišemo glede na izbrani koordinatni sistem tako, da se smer pospeška ujema s smerjo koordinate. Če iz enačbe sledi negativni predznak za pospešek, to samo pomeni, da se telo/masna točka giblje v nasprotni smeri izbrane koordinate, kar pa je zgolj posledica dejstva, da rezultanta sil na telo/masno točko deluje v nasprotni smeri izbrane koordinate.