fizika
Re: fizika
Vprašanje gledi semileptonskega razpada hadronov;
Kaj je semileptonski razpad oz. kako prepoznam, da gre za semileptonski razpad? Wiki sicer pravi, da pri semileptonskem razpadu nastane en lepton in vsaj en ali več hadronov.
Potemtakem recimo pretvorba \(K^0->\bar{K^0}\) NI semileptonski razpad, če temi sploh lahko rečem razpad.
Kaj je semileptonski razpad oz. kako prepoznam, da gre za semileptonski razpad? Wiki sicer pravi, da pri semileptonskem razpadu nastane en lepton in vsaj en ali več hadronov.
Potemtakem recimo pretvorba \(K^0->\bar{K^0}\) NI semileptonski razpad, če temi sploh lahko rečem razpad.
Re: fizika
Dodajam še eno vprašanje:skrat napisal/-a:Vprašanje gledi semileptonskega razpada hadronov;
Kaj je semileptonski razpad oz. kako prepoznam, da gre za semileptonski razpad? Wiki sicer pravi, da pri semileptonskem razpadu nastane en lepton in vsaj en ali več hadronov.
Potemtakem recimo pretvorba \(K^0->\bar{K^0}\) NI semileptonski razpad, če temi sploh lahko rečem razpad.
Če v reakciji iz bariona nastaneta \(\overline{\nu _e}+e^+\) se leptonsko število ohranja?
Re: fizika
Ja, težko temu rečeš razpad, pa tudi leptona kot produkta ni prisotnega.skrat napisal/-a:Vprašanje gledi semileptonskega razpada hadronov;
Kaj je semileptonski razpad oz. kako prepoznam, da gre za semileptonski razpad? Wiki sicer pravi, da pri semileptonskem razpadu nastane en lepton in vsaj en ali več hadronov.
Potemtakem recimo pretvorba \(K^0->\bar{K^0}\) NI semileptonski razpad, če temi sploh lahko rečem razpad.
Kakšno reakcijo imaš konkretno v mislih?Dodajam še eno vprašanje:
Če v reakciji iz bariona nastaneta \(\overline{\nu _e}+e^+\) se leptonsko število ohranja?
-
- Prispevkov: 7
- Pridružen: 19.3.2014 19:01
Re: fizika
Živjo,
tudi jaz imam vprašanje glede 2 nalog in sicer is OPTIKE in sicer iz 2. in 4. naloge iz pripete slike.
http://shrani.si/f/V/o5/1MyDtzdS/sdssds.jpg
Obe sem zračunal, vseeno pa menim, da je narobe. (pri 2. sem dobil višino 13,7 cm, pri 4. pa navidezno višino 24cm).
tudi jaz imam vprašanje glede 2 nalog in sicer is OPTIKE in sicer iz 2. in 4. naloge iz pripete slike.
http://shrani.si/f/V/o5/1MyDtzdS/sdssds.jpg
Obe sem zračunal, vseeno pa menim, da je narobe. (pri 2. sem dobil višino 13,7 cm, pri 4. pa navidezno višino 24cm).
Re: fizika
Prosil bi, če si lahko predstavljate to naloge ker ne morem več nalagati priponk.
Kovček vlečemo po podlagi z naklonskim kotom 10 °. Kovček vlečemo pod kotom 30 ° glede na podlago. Kolikšen je kot med Fg in njenima komponentama?
Kovček vlečemo po podlagi z naklonskim kotom 10 °. Kovček vlečemo pod kotom 30 ° glede na podlago. Kolikšen je kot med Fg in njenima komponentama?
Re: fizika
10-metrska vrv za obešanja perila vodi od hiše dp drevesa in je napeta s silo 50N. Koliko časa potrebuje val, ki ga sprožimo na vrvi ob hiši, do drevesa in nazaj, če vrv tehta 0,5 kg?
Znam izračunati hitrost (c), ne vem pa kako naj potem dobim čas.
Znam izračunati hitrost (c), ne vem pa kako naj potem dobim čas.
Re: fizika
No iz hitrosti in razdalje pa res ne sme bit problem dobit čas!
Re: fizika
To potem pomnožim še z 2 ker mora do drevesa in nazaj?
Re: fizika
Kaj pa 1. naloga, če mi lahko pomagate? Ali je kot med Fg in y komponento 10°?
X os poteka po podlagi, y os pa skozi središče kolesa, pravokotno na x os.
X os poteka po podlagi, y os pa skozi središče kolesa, pravokotno na x os.
Re: fizika
No odvisno kaj misliš s "to"... če si pri razdalji upošteval celotno pot (dvakratnik razdalje), potem je to to Vedno moraš vedet kaj pomenijo tvoje količne.urban2012 napisal/-a:To potem pomnožim še z 2 ker mora do drevesa in nazaj?
Seveda.urban2012 napisal/-a:Kaj pa 1. naloga, če mi lahko pomagate? Ali je kot med Fg in y komponento 10°?
X os poteka po podlagi, y os pa skozi središče kolesa, pravokotno na x os.
Re: fizika
Čeprav vlečemo kovček pod kotom 30°to ne vpliva, ampak vpliva samo naklon klanca?
Re: fizika
Ja na težo nič, to tvoje je druga sila Vpliva seveda na pospešek, silo podlage, trenje,... ampak na komponento teže pa prav gotovo ne. Vsaj tako jaz razumem prvotno navodilo "Kolikšen je kot med Fg in njenima komponentama?". Če pa mislijo rezultanto, potem pa seveda \(F_x=mg\sin\alpha+F\cos\beta\) in \(F_y=-mg\cos\alpha+F\sin\beta\) od koder potem lahko z izračunom naklonskega kota te sile dobiš tisti iskani kot.
-
- Prispevkov: 9
- Pridružen: 31.1.2014 22:23
Re: fizika
Rad bi prosil za pomoč pri nalogi iz elektromagnetizma.
Naloga: Valjast kondenzator z dolžino d = 5cm, polmerom notranje elektrode a = 1cm in polme-
rom zunanje elektrode b = 3cm ter dolgo tuljavo s premerom 2r = 1cm, dolžino l = 10cm
in N = 200 ovoji priključimo zaporedno na izmenično napetost z amplitudo U 0 = 10V
in frekvenco 50Hz. Prostor med elektrodama kondenzatorja je zapolnjen z elektrolitom
z dielektričnostjo ε = 80, specifično upornostjo ζ = 0.2Ωm, gostoto ρ = 800kg/m 3 in
specifično toploto c p = 2000J/kgK. Za koliko stopinj se zviša povprečna temperatura
elektrolita v času t = 10min, če je kondenzator toplotno izoliran in imata elektrodi zane-
marljivo toplotno kapaciteto?
Vem, da se moč troši na uporu in iz moči dobim toploto, ter spremembo temperature. Ali se lahko obnašam kakor, da je to vezje sestavljeno iz upornika, kondenzatorja z dielektrikom in tuljave (torej da dielektrik razdelim na dielektričnost in upor)?
Naloga: Valjast kondenzator z dolžino d = 5cm, polmerom notranje elektrode a = 1cm in polme-
rom zunanje elektrode b = 3cm ter dolgo tuljavo s premerom 2r = 1cm, dolžino l = 10cm
in N = 200 ovoji priključimo zaporedno na izmenično napetost z amplitudo U 0 = 10V
in frekvenco 50Hz. Prostor med elektrodama kondenzatorja je zapolnjen z elektrolitom
z dielektričnostjo ε = 80, specifično upornostjo ζ = 0.2Ωm, gostoto ρ = 800kg/m 3 in
specifično toploto c p = 2000J/kgK. Za koliko stopinj se zviša povprečna temperatura
elektrolita v času t = 10min, če je kondenzator toplotno izoliran in imata elektrodi zane-
marljivo toplotno kapaciteto?
Vem, da se moč troši na uporu in iz moči dobim toploto, ter spremembo temperature. Ali se lahko obnašam kakor, da je to vezje sestavljeno iz upornika, kondenzatorja z dielektrikom in tuljave (torej da dielektrik razdelim na dielektričnost in upor)?
Re: fizika
Struna na violončelu je dolga 72 cm in oddaja osnovni ton s frekvenco 220 Hz. S kolikšno hitrostjo se širi valovanje pos struni? (Dobil sem hitrost 158,4 m/s, po enačbi valovna dolžina (0,72 m) x frekvenca (220 Hz).) Delec na sredini te strune niha z največjim odmikom 1.0 mm. Kolikšno hitrost ima, ko gre skozi ravnovesno lego? (Katero enačbo moram tu sploh uporabiti)
Struna ne oddaja samo osnovnega tona, ampak tudi višje harmonične tone. Skiciraj stoječe valovanje na struni za osnovni in prva dva višja harmonična tona. (za kaj sploh gre pri stoječem valovanju, kakšni so tam grafi?)
Struna ne oddaja samo osnovnega tona, ampak tudi višje harmonične tone. Skiciraj stoječe valovanje na struni za osnovni in prva dva višja harmonična tona. (za kaj sploh gre pri stoječem valovanju, kakšni so tam grafi?)