No, malo premisli.
Da boš vodo izčrpal moraš poskrbeti, da gre čez rob posode. Na začetku je to 20cm. Ko se gladina spusti za 5 cm, pa je to 25 cm.
Moram priznat, da mi je kr malo nerodono da ne znam dobit tvojega razultata brez integriranja... Kar pa dvomim da poznaš?
gre sicer takole: \(dA=\rho Sghdh\) ampak če niste meli integriranja bolje, da nemudoma pozabiš to enačbo. Mogoče ti bo znal kdo drug pomagat kako se to izračuna v srednjih šolah, mene je preveč sram da tega ne znam zdej... -.-
No no... ta "integral" ni nič drugega kot težišče prečrpanega dela. Vprašanje je bolj v končni višini: to velja samo, če črpaš tekočino tako, da je na koncu vsa točno na višini roba posode, kar ni ravno smiselno. Če črpaš tako, da zlivaš na tla, potem je končna itak nižja od začetne, in rabiš samo toliko dela, da spraviš vodo v natego (kar je odvisno od debeline cevi za natego). Če črpaš višje gor, moraš pa tudi več vložit. Tako da naloga je neumna sama po sebi. Glavno je le, da se razume kaj vzet za začetno, pa tudi če končne ne veš
Imam nekaj vprašanj o zvezi z močjo:
1. S kolikšno močjo mora konj vleči 500 kg sani po vodoravni zasneženi cesti, da se gibljejo s stalno hitrostjo 2m/s? Koeficient trenja je 0,05. Po mojih izračunih je prišlo 10300,5 W, rešitev pa naj bi bila okrog 490 W, tako da bi prosil če bi napisali postopek z vstavljenimi številkami, da bi videl kje sem se zmotil.
2. 2- kilogramsko utež spustimo z višine 10m nad vodoravnimi tlemi. S kolikšno močjo udari krogla ob tla? Zanima me po kateri enačbi se računa, glede na to da ni znanega časa ali pa hitrost krogle.
3. Avtomobil z maso 1500 kg se začne gibati enakomerno pospešeno, po 3 sekundah doseže hitrost 10m/s. Kolikšna je povprečna moč motorja v tem časovnem intervalu? Trenje in zračni upor zanemarimo. Zanima me če lahko tu izračunam kinetično energijo, uporabim kot delo in delim s časom.
Zanima me ali sem pravilno reševal naslednjo nalogo:
+ Črpalka poganja vodo v 10m više ležeči zbiralnik. Kolikšna mora biti moč pogonskega motorja ki dela z 80% energijskim izkoristkom, da črpalka načrpa 100 L vode v sekundi?
Najprej sem izračunal delo, ki je enako spremembi potenc. energije in potem delil s 1 sekundo in menil da je to 80% uporaba, zato sem delil z 8 da sem dobil 10% in nato še pomnožil s 10 da sem dobil 100%. Če to ni prav bi prosil da mi napišete kako se naloga pravilno reši.
@urska najlažje je kar pogledat relativno hitrost približevanja (220km/h) - s to hitrostjo se mora zapret razdalja 10km med njima, od koder sledi čas.
@urban
1) Premaguješ silo trenja m*g*k, moč je potem P=m*g*k*v
2) Če nimaš trajanja trka, ne moreš moči ocenit. Kvečjemu sunek sile lahko oceniš.
3) Lahko ja, saj sprašuje po povprečni moči.
4) Saj to je prav, samo tisto zadnje lahko deliš z 80 procenti (0.8 ) v eni potezi
Enak je spremembi gibalne količine. Ampak tako pri sunku sile kot pri moči je stvar še bolj komplicirana - odvisno ali se stvar prožno odbije (ali delno prožno) ali se razmaže na tleh. Če obtiči na tleh, je sunek sile kar enak celi gibalni količini tik pred trkom, porabljena energija je pa cela kinetična energija pred trkom (seveda, za tršo podlago in predmet je trik krajši, sila večja (pri istem sunku), in moč večja). Če se odbije, je izgubljene energije manj (ali celo nič pri popolnoma prožnem trku), sprememba gibalne količine je lahko pa celo dvakratnik gibalne količine (ker ta obrne smer).
Imamo stereo kamero z goriščno razdaljo f. Razdalja med optičnema centroma je b = 10 cm. Dispariteta med točko na desni in levi sliki je 16mm. Pomaknemo se za 40 cm v smeri gledanja in dispariteta se poveča na 35mm. Kolikšen je f?
Jaz sem računal z gornjimi formulami in pride 35/f = 100/400 sledi da je f = 140mm?
Imam še drugo nalogo:
Stereo kamera b = 8 cm. Ki je oddaljena 1m od ravnine. f = 50 mm. Točka v levi sliki zavzame projekcijske koordinate Xl = 12 mm, Yl = 25mm. Kolikšne so projekcijske koordinate na desni sliki?
Jaz dobim tako:
X = 4 *( Xr + 1.2)/(2/5)
Y = 4 *( Yr + 2.5)/(2/5)
Kako izraziti ven Xr in Yr? X, Y sta neznana, ali pač?
Prosil bi, da mi nekdo pomaga pri izračunu vztrajnostnega momenta obroča(s postopkom prosim).
Vem, da je rezultat \($\frac{1}{2} * m * R^{2}\) ampak nikakor mi ne uspe prilezti do njega....
No nisi povedal osi... sklepam da okrog osi, ki je v ravnini obroča (ker okrog simetrijske osi je rezultat naravnost dolgočasen).
Integrirat moraš prispevke koščkov obroča... torej, \(J=\int (x^2+y^2){\,\rm d}m\)
kjer obroč leži v xz ravnini. Seveda je y=0 (postaviš ravnino na tak način). Integrirat moraš po krogu, kar je najlažje v polarnih koordinatah. Z dolžinsko enoto mase \(\mu\) lahko zapišeš potem \({\rm d}m=\mu {\rm d}l=r\mu {\,\rm d}\phi\)
kjer je bil dl delček krožnega loka. Če postaviš kot fi=0 na zgornjo točko (z=r, x=0), potem pišeš \(x=r\sin \phi\) in \(J=\int_0^{2\pi} r^2\sin^2\phi \,r \mu{\,\rm d}\phi\) \(= r^3 \mu \int_0^{2\pi}\sin^2 \phi{\,\rm d}\phi\) \(= r^3 \mu \pi\)
Seveda hočeš izrazit z maso, za kar uporabiš \(m=2\pi r \mu\). Sledi \(J=\frac{1}{2}mr^2\)
Prosil bi za odgovor in razlago.
Zanima me ali ima krožnica(360°oz. prazen krog) težišče na sredini krožnice oz. kroga? Zakaj da oz. ne.
Hvala za odgovor.
Seveda. Kje pa drugje To je iz simetrije očitno, druge možnosti sploh ni, saj bi v vsakem drugem primeru vrtenje kroga premaknilo težišče, krog bi pa ostal enak.
Imam še eno vprašanje v povezavi z mehaniko, če bi mi lahko kdo pomagal.
Pri izračunu težišča črtovja se uporabi enačba: X= r/kot(radiani) x sin kota(polovični kot v stopinjah).
Ali je res da se tudi pri kotu manjšem od 180°vzame polovični kot?
Pri Schumacherjevem padcu nekateri viri navajajo, da je sicer smučal z zmerno hitrostjo, vendar pa je bil udarec močnejši, ker je bil 'katapultiran'. Ali je fizikalno možno, da je hitrost udarca bistveno večja od hitrosti smučanja?
derik napisal/-a:Pri Schumacherjevem padcu nekateri viri navajajo, da je sicer smučal z zmerno hitrostjo, vendar pa je bil udarec močnejši, ker je bil 'katapultiran'. Ali je fizikalno možno, da je hitrost udarca bistveno večja od hitrosti smučanja?
Hitrost težišča se težko poveča, lahko se pa spremeni smer, kar ima bistveno vlogo pri tem, s kakšno hitrostjo v oviro trči smučarjeva glava.
