fizika

[Aniviller]

1) Po enacbi lece izracunaj razdaljo predmeta do lece za oba primera: za razdaljo slike 30cm in za 60cm (mimogrede sem uporabil dejstvo, da je pri lecah velikost slike sorazmerna z razdaljo od lece). Ce si skico narises, je sploh dosti bolj jasno. Centralni zarek je zelo v pomoc.

2) Enako kot prej. Najbolje je kar, da si narises diagonalni zarek cez center lece. Ta zarek je vedno raven. Tako da iz tega izves razmerje med razdaljo slike in razdaljo predmeta do lece. Potem nadaljujes z enacbo lece.

[andreja995]

Moj največji problem pri optiki je, da ne znam risat skic leč in zrcal ali mogoče poznate kakšno internetno stran ali kaj podobnega, kjer bi bilo to razloženo

[Aniviller]

http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/ligcon.html

[andreja995]

meni še kar ni jasno, kako naj rišem te slike in ugotavljam, ali je slika predmeta navidezna ali resnična, v čem je ''fora'' tega risanja

[Aniviller]

Za idealno leco imas pravila, kako se zarki lomijo. Zarek, ki gre iz neke tocke skozi sredino lece, nadaljuje brez lomljenja. Zarek, ki gre vodoravno, se lomi tako, da gre skozi gorisce. In zarek, ki gre skozi gorisce, se lomi v vodoravno smer. Ostali vmesni zarki se lomijo nekako vmes, ampak dva zarka sta dovolj, da ugotovis, kje nastane slika. To so namrec dejansko realne poti zarkov, in ostra slika bo vidna le tam, kjer se vsi zarki, ki izhajajo iz iste tocke, spet srecajo v isti tocki. To lahko uporabis na vec nacinov: po eni strani tam, kjer se vsi zarki iz istega izvora spet sekajo, je isto kot da bi bil predmet na tistem mestu. Torej, ko se zarki spet razidejo, lahko s svojim ocesom nazaj fokusiras, in bo izgledalo, kot da je predmet na tistem mestu. Po drugi strani pa lahko tocno na mesto srecanja zarkov postavis zaslon, in vidis sliko na zaslonu. Ampak to drugo lahko naredis samo, ce je slika realna - ce slika nastane na dejanski poti zarkov. Zarki se namrec lahko razprsijo tudi na ta nacin, da njihovo presecisce ni na njihovi poti, ampak nekje zadaj (ce jim sledis nazaj, kot da so ravni, najdes navidezno sliko na napacni strani lece - na isti strani, kjer je tudi predmet). Take slike ne mores projecirat, ker zarki nikoli niso zares tam - samo izgleda da so, ce predpostavimo, da se niso lomili. Navidezno sliko lahko vseeno gledas.

Torej, skica ti natancno pokaze, kje nastane slika, koliksna je, ali je obrnjena na glavo, koliko je povecana, in tako naprej. Seveda vse te stvari izves tudi iz enacb, ampak dobra skica ti pomaga razumet kaj se v resnici zgodi, in si vizualno pogledat postavitev slike in predmeta (pred goriscem/za goriscem, pred leco/za leco).

[andreja995]

1) Po enacbi lece izracunaj razdaljo predmeta do lece za oba primera: za razdaljo slike 30cm in za 60cm (mimogrede sem uporabil dejstvo, da je pri lecah velikost slike sorazmerna z razdaljo od lece). Ce si skico narises, je sploh dosti bolj jasno. Centralni zarek je zelo v pomoc.

2) Enako kot prej. Najbolje je kar, da si narises diagonalni zarek cez center lece. Ta zarek je vedno raven. Tako da iz tega izves razmerje med razdaljo slike in razdaljo predmeta do lece. Potem nadaljujes z enacbo lece.

sem poskusila tako rešiti obe nalogi, ampak se nekako izgubim, ker ne vem kako povezati te podatke skupaj

[Aniviller]

1)
f=10cm
b1=30cm
1/f=1/a1+1/b1 od koder a1=15cm.

Povecava lece je M=b1/a1=2. Ce hoces dvakrat vecjo sliko, rabis b2/a2=4. Skupaj z enacbo 1/f=1/a2+1/b2 lahko zdruzis, da poisces a2:
\(\frac{1}{f}=\frac{1}{a_2}+\frac{1}{4 a_2}=\frac{5}{4a_2}\)
\(a_2=\frac54 f=12.5{\,\rm cm}\)
Iz tega dobis lahko tudi b2=4a2=50cm
Malo sem prehitro premislil prej, in narobe sklepal glede dvakratne razdalje. Ce gres po enacbah pa dobis ok.

2)
Povecava je M=80/2=40. Torej imas b/a=M podan. Podan je tudi a=20.5cm, in torej velja b=820cm. Potem ti enacba lece da
\(f=\left(\frac{1}{a}+\frac{1}{b}\right)^{-1}=20{\,\rm cm}\)

[andreja995]

Najlepša hvala.

Prosila bi vas, če mi lahko pomagate še z naslednjima nalogama:

-Svetilki, ki oddajata svetlobni tok 10 W in 5 W, sta druga od druge oddaljeni 2,4 m. Na kakšno razdaljo od prve svetilke moramo postaviti list papirja, da bo papir enako osvetljen z obeh strani? ( 1.4 m)

-Zbiralna leča ima goriščno razdaljo 2.0 cm. Kam moramo postaviti predmet, da bo njegova slika navidezna in dvakrat večja od predmeta? Kje nastane slika? (a=1cm, b=-f=-2.0 cm)

Vprašala bi vas tudi, kako vemo, kdaj je npr. b ali f pri lečah in zrcalih negativen?

[bruc]

Prosim za pomoč pri tej nalogi:

Hvala !

Bruc

[Aniviller]

Najlepša hvala.

Prosila bi vas, če mi lahko pomagate še z naslednjima nalogama:

-Svetilki, ki oddajata svetlobni tok 10 W in 5 W, sta druga od druge oddaljeni 2,4 m. Na kakšno razdaljo od prve svetilke moramo postaviti list papirja, da bo papir enako osvetljen z obeh strani? ( 1.4 m)

-Zbiralna leča ima goriščno razdaljo 2.0 cm. Kam moramo postaviti predmet, da bo njegova slika navidezna in dvakrat večja od predmeta? Kje nastane slika? (a=1cm, b=-f=-2.0 cm)

Vprašala bi vas tudi, kako vemo, kdaj je npr. b ali f pri lečah in zrcalih negativen?

1) Gostota svetlobnega toka pada s kvadratom razdalje. Po tem sklepanju ze na pamet ugotovis, da bo prva svetilka morala biti \(\sqrt{2}\)-krat bolj oddaljena od papirja kot druga. Iz tega dobis takoj \(x+\frac{x}{\sqrt 2}=2.4{\,\rm m}\) in iz tega \(x=1.4{\,\rm m}\).

2) Za navidezno sliko je slika na isti strani kot predmet, torej mora imeti negativen predznak. Zacnes spet s povecavo, \(2=\frac{-b}{a}\)
kjer je minus zato, ker gledamo razdaljo "b" brez predznaka (minus moras nevtralizirat, ali pa rect, da je povecava negativna).
To zdaj vstavis v enacbo lece, in je reseno.

Pri lecah b merimo tako, da so razdalje pozitivne, ce je slika na nasprotni strani lece kot predmet (predstavljaj si standardno skico). Pri zrcalu je obratno, zato ker zrcalo tudi zrcali, ne samo lomi. Goriscna razdalja za lece je pozitivna za zbiralno (izboceno - konveksno leco), negativna pa za razprsilno (vboceno - konkavno leco). Pri zrcalu je prav tako pozitivno za zbiralno, s tem da je v tem primeru zbiralno zrcalo vboceno.

[andreja995]

Ali lahko sklepam, da je b pozitiven, če je slika realna?

[Aniviller]

Tako ja.

[Aniviller]

@bruc

Ce so odmiki majhni, lahko nekako predpostavis, da se kapaciteta ne spreminja bistveno. Zato lahko resis vezje (odvisnost napetosti na kondenzatorju od casa), potem pa uporabis to napetost za izracun sile med ploscama kondenzatorja. Ta sila je potem gonilna sila za nihalo, in imas obicajni resonancni odziv.

[andreja995]

Zanima me, kako naj narišem sliko na naslednje besedilo: konkavno zrcalo je od velikega zaslona oddaljeno 5 m, na sredino med zrcalo in zaslon položimo rožo. Zanima nas polmer, ampak ne znam narisati slike.

[Aniviller]

Odvisno... je to misljeno, da isces ostro sliko na zaslonu? Isces goriscno razdaljo? V tem primeu narisi zaslon, rozo in zrcalo, in iz vrha roze poslji dva zarka proti zrcalu. Enega v sredino zarka, kjer se odbije po odbojnem (pod istim kotom) in nekje zadane zaslon. Ce hoces, da bo slika ostra, morajo ostali zarki iz vrha roze tudi past v isto tocko. Zato posljes se vodoraven zarek proti zrcalu, in od tocke na zrcalu potegnes premico do tocke, kjer je prejsnji zarek zadel zaslon. Kjer ta zarek seka os zrcala, je gorisce.