Nihalo niha z nihajnim časom 1,5 s. O b začetku opazovanja je odmik nihala enak 2 cm, njegova hitrost pa 6 cm/s in se ravnovesni legi približuje.
a) Zapiši odmik, hitrost in pospešek v odvisnosti od časa za to nihalo.
b) Nariši odmik, hitrost in pospešek v odvisnosti od časa za to nihalo.
c) Kolikšna sta 2 s po začetku opazovanja odmik in hitrost? (ali je odmik 2,663 cm, hitrost pa 75,73 cm/s, če ni prosim da mi napišete enačbe, da bom lahko ugotovil, kje sem se zmotil.)
d) Kolikšen je pospešek nihala ob začetku in kolikšen je 2 s kasneje? (a1=35,096 cm/s2, a2=46,73 cm/s2, če ni prosim da mi napišete enačbe, da bom lahko ugotovil, kje sem se zmotil.)
e) Kakšna je v obeh primerih smer pospeška?
Nekaj izračunanih vrednosti, če so pravilne:
y0.. maksimalni odmik
y0 = y/sin(w x t)= 18,274 cm.
w... kotna hitrost
w= 4,189s-1
fizika
Re: fizika
Nihalo niha z nihajnim časom 1,5 s. O b začetku opazovanja je odmik nihala enak 2 cm, njegova hitrost pa 6 cm/s in se ravnovesni legi približuje.
a) Zapiši odmik, hitrost in pospešek v odvisnosti od časa za to nihalo.
b) Nariši odmik, hitrost in pospešek v odvisnosti od časa za to nihalo.
c) Kolikšna sta 2 s po začetku opazovanja odmik in hitrost? (ali je odmik 2,663 cm, hitrost pa 75,73 cm/s, če ni prosim da mi napišete enačbe, da bom lahko ugotovil, kje sem se zmotil.)
d) Kolikšen je pospešek nihala ob začetku in kolikšen je 2 s kasneje? (a1=35,096 cm/s2, a2=46,73 cm/s2, če ni prosim da mi napišete enačbe, da bom lahko ugotovil, kje sem se zmotil.)
e) Kakšna je v obeh primerih smer pospeška?
Nekaj izračunanih vrednosti, če so pravilne:
y0.. maksimalni odmik
y0 = y/sin(w x t)= 18,274 cm.
w... kotna hitrost
w= 4,189s-1
a) Zapiši odmik, hitrost in pospešek v odvisnosti od časa za to nihalo.
b) Nariši odmik, hitrost in pospešek v odvisnosti od časa za to nihalo.
c) Kolikšna sta 2 s po začetku opazovanja odmik in hitrost? (ali je odmik 2,663 cm, hitrost pa 75,73 cm/s, če ni prosim da mi napišete enačbe, da bom lahko ugotovil, kje sem se zmotil.)
d) Kolikšen je pospešek nihala ob začetku in kolikšen je 2 s kasneje? (a1=35,096 cm/s2, a2=46,73 cm/s2, če ni prosim da mi napišete enačbe, da bom lahko ugotovil, kje sem se zmotil.)
e) Kakšna je v obeh primerih smer pospeška?
Nekaj izračunanih vrednosti, če so pravilne:
y0.. maksimalni odmik
y0 = y/sin(w x t)= 18,274 cm.
w... kotna hitrost
w= 4,189s-1
Re: fizika
Res bi prosil za pomoč, ker mi naloge niso povsem jasne.
Re: fizika
Ugibam, da gre za kakšno sinusno nihalo, za katere pa velja:
\(x(t)=x_0sin(\omega t)\)
\(v(t)=\frac{dx(t)}{dt}=\omega x_0cos(\omega t)\)
\(a(t)=\frac{dv(t)}{dt}=-x_0\omega ^2 sin(\omega t)\)
V splošnem pa velja, sploh v takih primerih kot je tvoj, ko na začetku nihalo ni v ekstremalni legi, da se splača uvest tudi fazni zamik: \(x(t)=x_0sin(\omega t+\delta)\). In s pomočjo zadnje enačbe izpelji še izraze za v(t) in a(t), kot sem to storil zgoraj.
Sedaj pa:
\(x(t=0)=x_0sin(\delta )=2cm\) in \(v(t)=x_0\omega cos(\delta )=6cm/s\) imaš dve enačbi z dvema neznankama, to sta \(x_0\) in \(\delta\). Če enačbi med seboj zdeliš, boš lahko izračunal da je \(\delta =54,4^{\circ}\).
Iz istih dveh enačb lahko izračunaš še makismalno amplitudo nihala in takoj iz enačbe sledi še odmik od ravnovesne lege ob poljubnem času. (\(x_0=2,46cm\) in \(x(t=2s)=2,19cm\) in \(v(t=2s)=4,72cm/s\))
Kako izračunati pospešek in ugotovit njegovo smer boš pa mislim da uspel sam.
Ja, \(\omega =4,19/s\)
\(x(t)=x_0sin(\omega t)\)
\(v(t)=\frac{dx(t)}{dt}=\omega x_0cos(\omega t)\)
\(a(t)=\frac{dv(t)}{dt}=-x_0\omega ^2 sin(\omega t)\)
V splošnem pa velja, sploh v takih primerih kot je tvoj, ko na začetku nihalo ni v ekstremalni legi, da se splača uvest tudi fazni zamik: \(x(t)=x_0sin(\omega t+\delta)\). In s pomočjo zadnje enačbe izpelji še izraze za v(t) in a(t), kot sem to storil zgoraj.
Sedaj pa:
\(x(t=0)=x_0sin(\delta )=2cm\) in \(v(t)=x_0\omega cos(\delta )=6cm/s\) imaš dve enačbi z dvema neznankama, to sta \(x_0\) in \(\delta\). Če enačbi med seboj zdeliš, boš lahko izračunal da je \(\delta =54,4^{\circ}\).
Iz istih dveh enačb lahko izračunaš še makismalno amplitudo nihala in takoj iz enačbe sledi še odmik od ravnovesne lege ob poljubnem času. (\(x_0=2,46cm\) in \(x(t=2s)=2,19cm\) in \(v(t=2s)=4,72cm/s\))
Kako izračunati pospešek in ugotovit njegovo smer boš pa mislim da uspel sam.
Ja, \(\omega =4,19/s\)
Re: fizika
Aniviller, imel bi vendarle še dodatno vprašanje.Aniviller napisal/-a:Kolikor je pretoka v prostor je tudi pretoka iz prostora, oziroma malo več dobiš ven, ker nastane več molov plina kot dodajaš kisika (CO2 ja je manj kot vhodnega kisika, ampak nastane tudi vodna para, ki jo je pa več). Torej, če dovajaš zrak koncentratorju sam koncentrator pa piha ven osiromašen zrak, je problem torej ne v količini izpuha ampak v tem, ali dobiš lokalno zadrževanje osiromašenega zraka v okolici delovnega mesta. Važno je torej KAJ odvajaš, ne koliko (koliko je vedno isto!).
Ravno zaradi te sorazmernosti med dovajanjem in odvajanjem je ravno tako dobro, če aktivno ODVAJAŠ osiromašen zrak direktno iz izpuha koncentratorja (z istim pretokom, kot sva ga že izračunala) in plamena, koncentrator bo pa avtomatično srkal svež zrak iz okolice (če osiromašenega odvajaš je vse, kar zajame, sveže). Dovajanje zraka v tem primeru samodejno poteka iz vseh smeri v prostoru enakomerno, in zamenja celoten zrak v prostoru, ne samo majhnega dela. Tudi če imaš dovajalni ventilator, še vedno priporočam odvajanje slabega zraka ne zaradi količine ampak zaradi preprečevanja tvorbe "bazenov" slabega zraka.
Kar se tiče same količine CO2-ja je stvar enostavna. Nastane ga toliko, kot narekuje enačba. Dušik lahko ignoriraš, ker je samo "opazovalec" in ga je kolikor ga je. Ga pa plamen toliko manj vsebuje, če dodajaš koncentriran kisik, to se že izpovpreči nazaj.
V središču plamena je temperatura 1500 C, na razdalji 15 cm v smeri plamena pa 500. Ali to pomeni, da je na tej točki z manjšo temperaturo zgorelemu plinu primešanega že 3 krat toliko zraka iz okolice (oz. najbrž bi morali še prevesti v Kelvine), ali pa se plamen znatno ohlaja tudi s sevanjem?
Če pri tehnični izvedbi zračnika, ki odvaja zrak ob gorilniku, postavimo zahtevo, da plin na vhodu v ventilacijski sistem ne sme imeti več kot 50 C, ali je potem treba prej dobljeni potrebni pretok ventilacije (25 l/min) kar 300 krat povečati, ali pa kako drugače urediti ohlajanje plina? Nekje sem zasledil podatek, da je imela izvedba podobne ventilacije kapaciteto 1800 l/min.
Re: fizika
Tale tvoj gorilniček, če te razumem prav, ima borih 3 kWh in deluje na propan. Vsaka večja kuhinja ima ponavadi atmosferske plinske gorilnike bistveno (tudi več 10 krat) večjih moči. Za to kar imaš ti pa zadostuje navadna kuhinjska napa. Če imaš možnost loviti dimne pline potem z njimi s pomočjo proti-točnika predgrevaj izgorevalni zrak.derik napisal/-a:Če pri tehnični izvedbi zračnika, ki odvaja zrak ob gorilniku, postavimo zahtevo, da plin na vhodu v ventilacijski sistem ne sme imeti več kot 50 C, ali je potem treba prej dobljeni potrebni pretok ventilacije (25 l/min) kar 300 krat povečati, ali pa kako drugače urediti ohlajanje plina? Nekje sem zasledil podatek, da je imela izvedba podobne ventilacije kapaciteto 1800 l/min.
Varnost moraš obvezno zagotoviti s presostatom v napi, ki je nastavljen na kakšnih -0.5mbara (odvisno od nape) in je vezan na plinski ventil gorilnika. Če pod-tlak odsesavanja pade se plinski ventil zapre in ogenj ugasne.
Kako pa zagotavljaš konstantno koncentracijo kisika v izgorevalnem zraku? Oziroma koliko ti niha?
Lep dan...
Re: fizika
GJ, hvala za pomoč. Tudi meni se zdi, da v principu ne bi smelo biti problemov, ampak me zanima tudi fizikalna razlaga.
Kisik dovaja koncentrator kisika, ki mu na regulatorju nastaviš željen nivo in to potem drži, dokler je v prostoru dovolj svežega zraka.
Kisik dovaja koncentrator kisika, ki mu na regulatorju nastaviš željen nivo in to potem drži, dokler je v prostoru dovolj svežega zraka.
Re: fizika
Koliko natančno drži?derik napisal/-a:GJ, hvala za pomoč. Tudi meni se zdi, da v principu ne bi smelo biti problemov, ampak me zanima tudi fizikalna razlaga.
Kisik dovaja koncentrator kisika, ki mu na regulatorju nastaviš željen nivo in to potem drži, dokler je v prostoru dovolj svežega zraka.
Sprašujem, ker so dovoljene emisije za CO (ogljikov monoksid) pod 100 ppm v dimnih plinih.
Če imaš premalo zraka imaš posledično CO, če imaš preveč zraka pa po nepotrebnem segrevaš balastni zrak in imaš manjši izkoristek oziroma nižjo temperaturo plamena in ti potrebuješ 1500°C kar ni malo!
Drugače pa poglej uradni list: http://www.uradni-list.si/1/content?id=112382
Lep dan...
Re: fizika
Ne vem, kako natančno drži, saj še nimam gorilca. Za to bo že proizvajalec poskrbel. Je pa dobro, da si opozoril, to so pomembne stvari, ker je CO nevaren. Najbrž je vse območje regulacije nad potrebno vrednostjo za dobro izgorevanje.
Re: fizika
A bi to držalo, da plamen s površino 10 cm2 in temperaturo 1500 C seva 600 W? Po formuli P=A x T^4 x (Stefan-Boltzmanova const.)
Re: fizika
Pozdravljeni, muči me naslednja naloga:
hvala!
hvala!
Re: fizika
1. Drugi (ok, če že hočeš je bolj prvi) Newtonov zakon.
Zapiši vse sile ki delujejo na tretji naboj in poišči ravnovesje.
2. Ja spet bo isto kot v 1. Samo da tukaj pazi še na prave projekcije sil, namreč silnice električnega polja točkastega naboja so v radialni smeri.
Poskusi vsaj nastavit enačbe za vsak del posebej pa bom pomagali, če se ti kje zatakne.
Zapiši vse sile ki delujejo na tretji naboj in poišči ravnovesje.
2. Ja spet bo isto kot v 1. Samo da tukaj pazi še na prave projekcije sil, namreč silnice električnega polja točkastega naboja so v radialni smeri.
Poskusi vsaj nastavit enačbe za vsak del posebej pa bom pomagali, če se ti kje zatakne.
Re: fizika
Pozdravljeni, imam nekaj vprašanj glede teorije in upam da mi boste pomagali.
1. Kolikšna je jakost el. polja okoli dolge ravne enakomerno nabite žice ter okoli razsežne enakomerno nabite plošče?
2. Kaj pove Gaussov izrek, opiši primer uporabe pri izračunu jakosti el. polja okoli enakomerno nabite žice?
3. Opiši magn. silo ki deluje na naboj v magn. polju in na vodnik.
4. Pojasni izvor zemeljskega magnetnega polja.
5. Odvisnost amplitude toka od frekvence napajalne napetosti (nihajni tokokrog).
Najlepša hvala!
1. Kolikšna je jakost el. polja okoli dolge ravne enakomerno nabite žice ter okoli razsežne enakomerno nabite plošče?
2. Kaj pove Gaussov izrek, opiši primer uporabe pri izračunu jakosti el. polja okoli enakomerno nabite žice?
3. Opiši magn. silo ki deluje na naboj v magn. polju in na vodnik.
4. Pojasni izvor zemeljskega magnetnega polja.
5. Odvisnost amplitude toka od frekvence napajalne napetosti (nihajni tokokrog).
Najlepša hvala!
Re: fizika
1. in 2. http://farside.ph.utexas.edu/teaching/3 ... ode26.html
3. http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... ovchg.html in http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... rwir2.html
4. Amm, me je sram da ne vem.
5. Ammm, a ni kar \(I=I_0sin(\omega t)\) al kaj misliš z vprašanjem?
3. http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... ovchg.html in http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... rwir2.html
4. Amm, me je sram da ne vem.
5. Ammm, a ni kar \(I=I_0sin(\omega t)\) al kaj misliš z vprašanjem?
