Kvarkadabra forum

3) Daj maj glej kaj delaš. Kje dobiš talilno toploto? Opravka imaš z ohlajanjem od 100 do 20 stopinj celzija, torej \(Q_2=mc \Delta T\). Je pa številsko zelo podoben rezultat.

4) Spet ne veš, ali se vsa para skondenzira in je vprašanje temperatura vode, ali pa ostane nekaj pare in je vprašanje masa kondenzirane vode, stvar je pa še vedno pri 100 stopinjah. V prvem primeru bi se ohranitev energije napisala
\(Q=-m_p q_t+m_p c (T-T_{100})+m_v c (T-T_0)=0\)
kjer prvi člen govori o oddani toploti pri kondenzaciji pare, drugi člen pri izmenjani toploti pri ohlanjanju vode, ki je nastala iz pare (predznak bo sam od sebe negativen ker je končna temperatura T nižja od začetne), zadnji člen je pa izmenjana toplota pri segrevanju tiste mrzle vode. To vse skupaj mora bit 0, saj ni drugih virov toplote. V drugem primeru bi bila enačba
\(Q=-m_? q_t+m_v c (T_{100}-T_0)=0\)
kjer prvi člen govori o kondenzaciji neznane količine pare (ki je neznanka), drugi člen pa o segrevanju hladne vode do 100 stopinj.

Izkaže se, da se zgodi druga situacija, saj mrzle vode ni dovolj, da bi skondenzirala vso paro. Po prvi enačbi dobiš T več od 100 stopinj, kar je nesmiselno. V primeru, da bi se zgodilo obratno, bi pa prišla pri drugi masa narobe (če pride negativna ali slučajno večja od celotne količine pare, veš, da predpostavka ni bila pravilna).

Pri peti nalogi je popolnoma isto: mešaš mrzlo vodo s paro in ugotavljaš kaj dobiš. Vse enačbe so iste, edina razlika je, da je pare manj in da je začetna temperatura vode malo večja. Seveda je ravno to ključno, da se zgodi prvi scenarij namesto drugega.

7. Električni grelec z močjo 2kW vtaknemo v zmes 2kg vode in 3 kg ledu. Kaj nastane in kolikšna je temperatura, če grelec gori 20 min? (Predvidevam da je podobno kot druga naloga, sklepam da bo nastalo 5kg vode, če pa uporabim enačbo Q = m x c x T + ml x qt (ml = masa ledu), pa ne dobim T= 66°C, kolikor bi moral dobiti. Ali mi lahko razložite zakaj temu ni tako?

Postopek je pravilen, mora biti neka napaka v številkah.
\(\Delta T=\frac{Q-m_l q_t}{m c}=\frac{2{\rm kW}\cdot 1200{\rm s}-3{\rm kg}\cdot 336{\rm kJ/kg}}{5{\rm kg}\cdot 4200 {\rm J/kgK}}\)

Zakaj ste pa v imenovalniku upoštevali maso 5 kg (skupno maso)?

Ja ko se led stali dobiš 5kg vode, ki se mora vsa segrevat. Če tega ne upoštevaš, si predpostavil, da 3kg vode ostane pri nič stopinjah.

Pozravljeni, imam za rešit dve nalogi pa žal ne znam do konca:

1. Na razdalji R1 = 11m od točkastega zvočila je glasnos enaka j1= 57db. Pri kateri razdalji r2 od zvočila je glasnost enaka j2 = 100db. Na kateri razdalji r zvoka ne slišimo več?

- pridem do enačbe j2/j1 = (r1/r2)^2, nato pa ne znam če logaritmeram zračunat do končnega rezultata.

2. Telo na vijačni vzmeti niha harmonično z amplitudo x0 =4cm in frekvenco v= 3,5Hz. V začetnem trenutku se je nihalo gibalo v desno in se je nahajalo v točki s koordinato x = 1,5 cm. Kje se nihalo nahaja po času t = 12,17 min. Kolikšna sta takrat hitrost v in pospešek a nihala?

- imam samo enačbe iz skrajne leve oz. desne lege, iz umesne pa ne znam.

Upam, da lahko kdo pomaga.

1. No pa saj si skoraj do konca. Edino zmedeno je, da imaš z j-jem težave. Isti simbol imaš tako za glasnost [dB] kot tudi za jakost [W/m^2]. Tko da bi bilo treba drugačne oznake imet - recimo g za glasnost. Potem pa ni problema:
\(\frac{j_2}{j_1}=\frac{r_1^2}{r_2^2}\)
logaritmiraš in množiš z 10:
\(10\log j_2-10\log j_1=g_2-g_1=20\log\frac{r_1}{r_2}\)
\(\frac{r_2}{r_1}=10^{(g_1-g_2)/20}\)
zdaj pa samo g2=100dB za prvi primer in g2=0dB za drugi primer.

2. Ma premakni v času Nastavi kot
\(x=x_0 \sin(\omega t-\delta)\)
kjer določiš fazni zamik delta iz začetnih pogojev. Rešitev je več: kot prvo, seveda periodično na 2pi, kot drugo, dve rešitvi znotraj enotskega kroga: katero izbereš, izveš iz tega, da se je nihalo gibalo v desno.

1. naloga: Izračunal sem, po tvojem nareku, samo rezultat ne usreza, ker mi pride 1553,79m (zvok je pa močnejši, kar ni logično).

(v prilogi prva.bmp je račun)

Vrstni red maš narobe, g1=57dB in g2=100dB. Ravno en minus v eksponentu.

Kako pa izračunati kdaj zvoka ne slišimo več? Če predpostavljam da mora bit ulomek zgoraj nič, pomeni da je j2 oz. g2 0, mi v enačbi pride še manjša razdalja in ne pravilno?

PS: Hvala do sedaj.

Glasnost je po definiciji postavljena kot logaritem razmerja med jakostjo in mejo slišnosti, tko da g2=0dB je meja slišnosti. Pa na predznake pazi. Poglej v moj prejšnji odgovor: g2=0 bo vodil v velik r2, ker 10^(g1/20) je kar dosti.

Hvala, sem dobil rezultat 7787,4m in menim da bo kar prav. Imam še eno vprašanje, zadnje. Jutri pišem test pa se dosti učim.

Problem imam z nalogo 4:
http://shrani.si/f/3T/zG/2macv2hv/dsdsp.jpg

ugotivim, da se računa c = koren z Fv*l/m , naprej pa ne gre.

Sklepam, da je bilo predvideno, da natezna sila niha ker je utež enkrat gor enkrat dol. Ko je utež v zgornji legi, je
centripetalna sila=sila vrvice + sila teže
ko je v spodnji legi, pa
centripetalna sila=sila vrvice - sila teže
in iz tega potem natezno silo vrvice poračunaš. Centripetalna sila, potrebna, da stvar kroži z dano frekvenco, je znana stvar, sila teže ji pa včasih pomaga, včasih pa nasprotuje (ne pozabi, centripetalna sila kaže v center kroženja).

Ti dve skrajni sili potem vstaviš in dobiš skrajni frekvenci strune.

Nekako mi je jasno, samo ne znam z enačbami izrazit. Pridem do nekje tukaj:

http://shrani.si/f/3q/L8/1GU67D0U/img20 ... 008151.jpg

Kako naprej

Kot prvo, za hitrost kroženja imaš kar hitrost zvoka, pa čeprav imaš že s kotno hitrostjo prav izraženo. Nakar potem ne vem od kod se "r" spremeni v (3m)^2. Pol pa neki obratno računaš. Direktno vstavljanje imaš pol ko je sila zračunana. Dobiš hitrost valovanja in potem iz tega še frekvenco zvoka.