fizika

Ko tudi učitelj ne more pomagati...
Odgovori
anavotm
Prispevkov: 89
Pridružen: 12.1.2012 12:01

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a anavotm »

Hvala še enkrat.
Pri drugi sem se zmotil pri besedilu, ker piše, da kep ne izstrelimo hkrati: po izstrelitvi prve z izstrelitvijo druge pocakamo toliko časa, da nato v zraku trcita.
Ali to spremeni potem nalogo, ker se mi zdi da potem y-ona nista vedno enaka.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

V tem primeru imaš 2 enačbi: vsota poti obeh kep v vodoravni smeri je enaka razdalji med njima, ter vertikalna pozicija mora bit enaka. To je dovolj enačb, da najdeš ustrezen časovni zamik in ostale neznanke.

DirectX11
Prispevkov: 413
Pridružen: 22.10.2008 14:50

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a DirectX11 »

Mene zanima sledeče;

magnetni pretok ali fluks je definiran kot število magnetnih silnic skozi površino. Vendar imamo potem še gostoto magnetnega polja. Težko si predstavljam zame je oboje enako, saj če gledamo število silnic skozi površino rečemo kolikšna je gostota. Kaj je potem razlika? Pa verjetno enačbe tukaj ne bodo pomagale, kakšen poljudnoznansvteven primer bi bil boljši.

Hvala.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Gostota magnetnega polja je dejansko "gostota" - lokalna lastnost, vsaka točka prostora jo ima. Pri ISTI gostoti imaš lahko VEČJI fluks če imaš površino večjo. Če je gostota magnetnega polja prostorsko neodvisna in pravokotna na površino, potem je kar produkt \(\Phi_m=BS\) (sicer pa moraš upoštevati samo komponento, pravokotno na površino, in v primeru spremenljive jakosti po prostoru, seštet oziroma integrirat male prispevke, da dobiš celotnega).

Podoben koncept vidiš pri pretoku tekočine. Hitrost tekočine je lahko enaka, pa bo skozi večjo cev večji pretok, in ravno tako je volumski pretok \(\Phi_V=vS\). Tukaj se tudi vidi podobnost (zaradi česar tudi uporabimo besedo fluks pri magnetnem polju).

Gre torej za fundamentalno drugačen koncept. Eno je lokalna lastnost (jakost/intenziteta/gostota/hitrost v vsaki točki kjer želimo podatek), eno je pa globalna "totalna "količina, ki zajame neko območje. V fiziki prav lahko jasno ločiš med intenzivnimi in ekstenzivnimi količinami. Prve so lokalne lastnosti in opisujejo STANJE snovi (temperatura, tlak, gostota, magnetno polje, električno polje, hitrost) in jih lahko za vsak izoliran drobec snovi določiš - če imaš velik enakomerno segret kos, bo cel kos imel isto temperaturo kot mali posamezni koščki, ker temperatura ne govori ničesar o količini materiala. Ekstenzivne količine so pa tiste, ki v sebi zajemajo informacijo o KOLIČINI snovi oziroma katerega koli pojma in se SEŠTEVAJO prispevki po manjših delih, da dobiš celoto. Tipični primeri takih količin so energija, vsi pretoki, masa, volumen, sila,... dvakrat večja ploščina, dvakrat večji magnetni pretok. Dvakrat več drv, dvakrat večji volumen, dvakrat večja masa, dvakrat več energije dobiš če jih skuriš, dvakrat večjo silo rabiš, da premakneš...

Upam da je to dovolj nazorno in razumljivo.

DirectX11
Prispevkov: 413
Pridružen: 22.10.2008 14:50

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a DirectX11 »

Hvala.

Zanima me še nekaj:

Zakaj infrardeča svetloba bolj segreje predmete kot ultravijolična? Ultravijolična ima višjo frekvenco. Ali je zato ker je infrardeča bližje resonančni frekvenci vodnih molekul?

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Ja, absorpcija je večja (ne samo zaradi vode ampak praktično vsa snov ima ogromno resonanc v IR spektru). Pa tudi ponavadi se navaja kar lepo gostota svetlobnega toka: imaš že enote W/m^2, in pri isti gostoti svetlobnega toka pač bolj greje tista, ki se jo več absorbira. Saj nihče v praksi ne navaja amplitude električnega polja svetlobe, da bi bilo treba še frekvenco upoštevat, da bi prišli do energije.

ahonen
Prispevkov: 115
Pridružen: 1.2.2014 11:42

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a ahonen »

Lep pozdrav, muči me naslednja naloga:
Slika

Upam da je navodilo čitljivo napisano.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Ιzgleda kot da nastaviš enačbo palice (diferencialna enačba 4. reda če se ne motim) in nastaviš robne pogoje. Rešitev bo zlepek dveh funkcij, z ustreznim pogojem ujemanja na sredini.

ahonen
Prispevkov: 115
Pridružen: 1.2.2014 11:42

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a ahonen »

Aniviller napisal/-a:Ιzgleda kot da nastaviš enačbo palice (diferencialna enačba 4. reda če se ne motim) in nastaviš robne pogoje. Rešitev bo zlepek dveh funkcij, z ustreznim pogojem ujemanja na sredini.
Pač za moj primer sem narisal smeri sil in dobil enačbo N1 + N2 = P.
Nato sem izrazil N1; se pravi N1 = P - N2.
N1 sem zapisal kot aN1/EA, P pa sem zapisal kot bP/EA.
Matra me zapis sile N2, in sicer jo hočem zapisati tako, da bo vsebovala člen N1, katerega bom na koncu izrazil.

derik
Prispevkov: 2043
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a derik »

Mi lahko kdo svetuje, kako bi izračunal potrebni dotok svežega zraka v zaprt prostor, kje gori močan plinski gorilnik? Gorilnik dobiva plin iz jeklenke, kisik pa iz koncentratorja kisika iz zraka v prostoru. Znani podatki so vrsta plina, poraba plina v kg na uro in prostornina sobe. Rad bi vedel, kakšen ventilator potrebujem, oziroma koliko svežega zraka na uro je treba dovesti v sobo. Ali je potrebno istočasno zrak tudi aktivno odvajati iz prostora, ali pa za to zdostuje že odprto okno? Hvala!

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Iz vrste plina veš kemijsko reakcijo, iz katere lahko izraziš koliko molov kisika potrebuješ na mol plina. Iz tega dobiš tudi razmerje porabe v masi in iz porabe plina torej porabo kisika. Iz znanega deleža kisika v zraku potem ugotoviš minimalen potreben dotok svežega zraka. Malo pazi na pretvorbe med gostoto, tlakom, maso, množino snovi,...

Zaradi izenačevanja tlaka je itak tako, da če dovajaš zrak, ga mora najmanj toliko potem tudi izpodriniti ven (ustvariš prepih), tako da odvajanje je avtomatično, pomembno pa je, da je cirkulacija po prostoru dobra - odvajati se mora ves ogljikov dioksid in potencialno prisotni monoksid in ostali problematični plini. Ne pomaga, če ti ven uhaja pretežno ravno svež zrak, ki pride noter. V principu bi verjetno bila celo boljša in bolj varna ideja aktivno odvajat, in je potem dovajanje pasivno. Ne vem za kakšen primer gre - mogoče bi bil potreben toplotni izmenjevalnik, da ne gre vsa toplota ven.

derik
Prispevkov: 2043
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a derik »

Hvala! A bi bilo takole pravilno:

Formula izgorevanja propana v kisiku je C3H8 + 5O2; molska masa od C3H8 je 44, od 5O2 pa 160; razmerje porabe mase kisika proti masi propana je torej 3,6.

Gorilec porabi 10 kg propana v 80 urah, torej je poraba propana 125 g/h, kisika pa 450 g/h oz. 321 l/h (gostota kisika je 1,4 g/l)

Ker je v zraku 21% kisika, je poraba zraka petkrat večja oz. 1529 l/h.

Rezultat: za ventilacijo potrebujemo ventilator s kapaciteto 25 l/min.

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Ja izgleda prav. Seveda malo rezerve rabiš vedno :)

derik
Prispevkov: 2043
Pridružen: 6.3.2010 9:04

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a derik »

S tem so zdaj upoštevane potrebe gorilnika, preostane pa še samo dihanje. Konkretno gre za gorilnik, ki se uporablja za topljenje stekla pri izdelavi steklene menažerije (lampworking), tako da je v istem prostoru še človek. Koncentrator kisika dela tako, da jemlje zrak iz prostora, loči kisik in ga po cevki vodi do gorilnika, ostalo (dušik in CO2) pa spušča nazaj v prostor. Čeprav bi sveži zrak dovajali po zračniku naravnost do koncentratorja, bi zaradi spuščanega dušika koncentracija kisika v prostoru stalno padala in bi to oteževalo dihanje. Potrebno je torej dovajati dodatni zrak, ki bi vzdrževal koncentracijo kisika za dihanje na zadostni ravni. Kako bi pa to izračunali?

Uporabniški avatar
Aniviller
Prispevkov: 7263
Pridružen: 15.11.2004 18:16

Re: fizika

Odgovor Napisal/-a Aniviller »

Kolikor je pretoka v prostor je tudi pretoka iz prostora, oziroma malo več dobiš ven, ker nastane več molov plina kot dodajaš kisika (CO2 ja je manj kot vhodnega kisika, ampak nastane tudi vodna para, ki jo je pa več). Torej, če dovajaš zrak koncentratorju sam koncentrator pa piha ven osiromašen zrak, je problem torej ne v količini izpuha ampak v tem, ali dobiš lokalno zadrževanje osiromašenega zraka v okolici delovnega mesta. Važno je torej KAJ odvajaš, ne koliko (koliko je vedno isto!).

Ravno zaradi te sorazmernosti med dovajanjem in odvajanjem je ravno tako dobro, če aktivno ODVAJAŠ osiromašen zrak direktno iz izpuha koncentratorja (z istim pretokom, kot sva ga že izračunala) in plamena, koncentrator bo pa avtomatično srkal svež zrak iz okolice (če osiromašenega odvajaš je vse, kar zajame, sveže). Dovajanje zraka v tem primeru samodejno poteka iz vseh smeri v prostoru enakomerno, in zamenja celoten zrak v prostoru, ne samo majhnega dela. Tudi če imaš dovajalni ventilator, še vedno priporočam odvajanje slabega zraka ne zaradi količine ampak zaradi preprečevanja tvorbe "bazenov" slabega zraka.

Kar se tiče same količine CO2-ja je stvar enostavna. Nastane ga toliko, kot narekuje enačba. Dušik lahko ignoriraš, ker je samo "opazovalec" in ga je kolikor ga je. Ga pa plamen toliko manj vsebuje, če dodajaš koncentriran kisik, to se že izpovpreči nazaj.

Odgovori