Stran 55 od 58

Re: fizika

Objavljeno: 21.9.2014 11:39
Napisal/-a skrat
Ok, nisva se razumela, ker malo nerazumljivo pišeš svoja vprašanja.

Jasno je, da bo šla tvoja premica skozi izhodišče oz. skozi točko \((0,0)\), namreč, če ni raztezka, ni napetosti.

Če rišeš \(\sigma (\Delta l)\) je tvoj \(k=\frac E l\), kar je pri dani dolžini \(l=1m\) enako \(k=200\frac{GPa}{m}\). Sledi torej, da je \(\alpha =arctan (k) =89,99^{ \circ }\). In ta kot se že iz matematične definicije NIKOLI ne spremeni. Kot med linearno funkcijo in absciso je konstanten, to je vendar definicija linearne funkcije.

Re: fizika

Objavljeno: 21.9.2014 16:41
Napisal/-a urban2012
Bom dal konkreten primer iz naloge, ki jo imam:
Nariši graf odvisnosti sigma (epsilon) od epsilona (relativni raztezek).
Pri vrednosti Rp0,2=380 MPa znaša relativni raztezek 0,0018 oz. 0,18 %.
Kot zračunam po enačbi \(tan\alpha =\frac{\sigma }{\epsilon }= E\) in dobim kot 89,99°. Potem potegnem vzporednico preko izhodišča in dobim premico. Na sigma osi imam razmik po 50 MPa, na epsilon osi pa je razmik 0,0003. Ali to razmerje kaj vpliva na velikost narisanega kota, ne izračunanega?

Pa mi lahko še kdo pove ali je konstrukcijsko jeklo S335JR trdo ali mehko jeklo in ali je jeklo za poboljšanje C35 trdo ali mehko jeklo, da vem kakšna je oblika diagrama?

Re: fizika

Objavljeno: 24.9.2014 17:22
Napisal/-a skrat
Seveda vpliva.

Na spodnji sliki je narisana vedno ista funkcija, ampak se spreminja enota na x osi. http://www4.slikomat.com/13/0924/cbw-Captur.png

O jeklu pa pojma nimam.

Re: fizika

Objavljeno: 25.9.2014 18:09
Napisal/-a urban2012
Policijski motorni čoln se s hitrostjo 90 km/h približuje pokončni skalnati steni in s sireno oddaja zvo s frekvenco 600 Hz. Kolikšna je frekvenca od stene odbitega zvoka, ki jo sliši voznik čolna?
Tukaj sem zračunal 1. frekvenco, za približevanje izvora po enačbi \(\nu =\frac{{\nu _0}}{1-\frac{v}{c}}\) in sem dobil frekvenco 701, 944 Hz. Potem pa sem šel računati po enačbi za približevanje sprejemnika \(\nu_{2} =\nu _{1}(1+\frac{v}{c})\) in nisem dobil 695 Hz kot je pravi rezultat ampak 753,558Hz. Za hitrost zvoka sem uporabil 340 m/s.

Po gladini morja se širijo valovi z valovno dolžino 100 m in frekvenco 0,1 Hz. Protivalovom se s hitrostjo 10 m/s (glede na obalo) zaganja motorni čoln. Kolikšna je relativna hitorst čolna glede na valove? S kolikšno frekvenco grebeni valov zadevajo ob čoln?
Najprej me zanima kaj je mišljeno to z relativno hitrostjo in kako se izračuna?
Izračunal sem hitrost valov 10 m/s z enačbo \(c=\lambda \times \nu\). Frekvenco valov se +m izračunal po enačbi \(\nu =\nu _{0}(1+\frac{v}{c})\) in dobil 0,2 Hz.

Re: fizika

Objavljeno: 25.9.2014 18:40
Napisal/-a skrat
urban2012 napisal/-a:Policijski motorni čoln se s hitrostjo 90 km/h približuje pokončni skalnati steni in s sireno oddaja zvo s frekvenco 600 Hz. Kolikšna je frekvenca od stene odbitega zvoka, ki jo sliši voznik čolna?
Tukaj sem zračunal 1. frekvenco, za približevanje izvora po enačbi \(\nu =\frac{{\nu _0}}{1-\frac{v}{c}}\) in sem dobil frekvenco 701, 944 Hz. Potem pa sem šel računati po enačbi za približevanje sprejemnika \(\nu_{2} =\nu _{1}(1+\frac{v}{c})\) in nisem dobil 695 Hz kot je pravi rezultat ampak 753,558Hz. Za hitrost zvoka sem uporabil 340 m/s.
Si prepričan, da je rezultat 695 Hz ? Po mojih računih bi moral biti namreč 699 Hz.

In sicer: Če čoln oddaja frekvenco, potem je frekvenca ob skalnati steni, kot si hotel izračunati \(\nu _1=\frac{{\nu _0}}{1-\frac{v}{c}}=647,6 Hz\). Pazi ne pretvorbo km/h v m/s. \(\nu _1\) si lahko sedaj zamisliš kot da je to frekvenca, ki jo oddaja stena. In Lahko po isti enačbi izračunaš \(\nu _2=\frac{{\nu _1}}{1-\frac{v}{c}}=699 Hz\) kar je frekvenca na čolnu, ki se giblje proti steni.
urban2012 napisal/-a: Po gladini morja se širijo valovi z valovno dolžino 100 m in frekvenco 0,1 Hz. Proti valovom se s hitrostjo 10 m/s (glede na obalo) zaganja motorni čoln. Kolikšna je relativna hitorst čolna glede na valove? S kolikšno frekvenco grebeni valov zadevajo ob čoln?
Najprej me zanima kaj je mišljeno to z relativno hitrostjo in kako se izračuna?
Izračunal sem hitrost valov 10 m/s z enačbo \(c=\lambda \times \nu\). Frekvenco valov se +m izračunal po enačbi \(\nu =\nu _{0}(1+\frac{v}{c})\) in dobil 0,2 Hz.
Relativna hitrost glede na valove. Torej valovi imajo neko hitrost, ki jo lahko izračunaš iz znane valovne dolžine in frekvence (tvoja enačbe je ok). Čoln se giblje v nasportni smeri valov. Glede na opazovalca iz zemlje ima čoln hitrost 10 m/s in valovi hitrost kakršno dobiš z danimi podatki. Relativna hitrost čolna glede na valove, pa je hitrost gibanja čolna, ki jo izmeri voznik čolna glede na vodo (NE GLEDE NA KOPNO) - recimo, da v vodo potisne kakšno vetrnico.
Relativna hitrost je torej kar njuna vsota

Pri frekvenci pazi. Tvoji valovi se gibljejo proti sprejemniku z določeno hitrostjo, a hkrati se sprejemnik giblje proti valovom z določeno hitrostjo.

Re: fizika

Objavljeno: 25.9.2014 20:24
Napisal/-a urban2012
Kakšna pa je potem frekvenca pri drugi nalogi?

Pri prvi pa sem jaz dobil 695 Hz, ker sem uporabil enačbo da se sprejemnik približuje.

Re: fizika

Objavljeno: 25.9.2014 20:58
Napisal/-a skrat
urban2012 napisal/-a:Kakšna pa je potem frekvenca pri drugi nalogi?

Pri prvi pa sem jaz dobil 695 Hz, ker sem uporabil enačbo da se sprejemnik približuje.
Računaj z relativno hitrostjo.

Ah, seveda ja. Lapsus delam in ti pišem bedarije. Prva je sedaj ok. Samo pazi da pretovriš hitrost v iste enote.

Re: fizika

Objavljeno: 9.2.2016 12:51
Napisal/-a ss123
Mi lahko kdo pomaga z naslednjo nalogo?
Katere frekvence človek sliši pri jakosti 120dB in katere pri 10dB?

Re: fizika

Objavljeno: 9.2.2016 17:55
Napisal/-a derik

Re: fizika

Objavljeno: 11.2.2016 12:25
Napisal/-a DirectX11
Mene zanima, iz kje dobimo tisto kar je v rdečem okvirju označeno:

Slika

Na začetku jaz dobim R1 + ((R2/jwC)/(R2 + 1/jwC)). Potem na desni strani se pojavi še kvadrat, kaj kvadriramo in od kje dobimo to?

Hvala.

Re: fizika

Objavljeno: 11.2.2016 14:43
Napisal/-a maxwell
V tvoji enačbi odpravi dvojne ulomke, potem v imenovalcu dobiš \(1+j\omega R_2C\). Sedaj pa števec in imenovalec pomnoži s konjugirano vrednostjo od \(1+j\omega R_2C\). Tako se znebiš imaginarne enote v imenovalcu in dobiš kvadrate.

Re: fizika

Objavljeno: 11.2.2016 16:17
Napisal/-a DirectX11
Hvala, nisem se spomnil na konjugirano vrednost.

Re: fizika

Objavljeno: 21.2.2016 14:13
Napisal/-a Cene
Pozdravljeni,

pri reševanju naslednje naloge se mi je zataknilo...

Pospešek telesa eksponentno pojema od začetne vrednosti
2 m/s2 proti 0, pri tem pa njena hitrost narašča od 0 proti 40 m/s. V
kolikšnem času doseže točka hitrost 100 km/h? V kolikšnem času
prepotuje prvi kilometer? Kolikšno razdaljo prepotuje v 1 minuti?
(23,7 s; 42,6 s; 1,64 km)


Nekako se mi sploh na rata lotit naloge, zmede me že da pospešek pada eksponento in tega ne znam zapisati z enačbo...
Nekak se mi dozdeva, da ko mi rata zapisat enačbo za pospešek, moram to integrirat in tako naprej....


Hvala za vsak namig, oz. pomoč pri rešitvi naloge...

Re: fizika

Objavljeno: 21.2.2016 18:39
Napisal/-a derik
Namig: hitrost ima ob času t0 odvod 2 in vrednost 0, v neskončnosti pa se približuje vrednosti 40. Torej je oblike v(t)=Vmax*(1-e^-kt).

Re: fizika

Objavljeno: 21.2.2016 22:23
Napisal/-a shrink
Cene napisal/-a:Pozdravljeni,

pri reševanju naslednje naloge se mi je zataknilo...

Pospešek telesa eksponentno pojema od začetne vrednosti
2 m/s2 proti 0, pri tem pa njena hitrost narašča od 0 proti 40 m/s. V
kolikšnem času doseže točka hitrost 100 km/h? V kolikšnem času
prepotuje prvi kilometer? Kolikšno razdaljo prepotuje v 1 minuti?
(23,7 s; 42,6 s; 1,64 km)

Nekako se mi sploh na rata lotit naloge, zmede me že da pospešek pada eksponento in tega ne znam zapisati z enačbo...
Nekak se mi dozdeva, da ko mi rata zapisat enačbo za pospešek, moram to integrirat in tako naprej....

Hvala za vsak namig, oz. pomoč pri rešitvi naloge...
Saj ni težko zapisati. Eksponentno padanje pospeška pomeni: \(a(t)=Ce^{-Dt}\), od tod pa z integriranjem (ja, ne moreš se mu ogniti) prideš do enačbe za hitrost:

\(v(t)=\int a(t)dt =-C/De^{-Dt}+F\)

Sedaj na osnovi podatkov: \(a(0)=2\), \(a(t_0)=0\), \(v(0)=0\) in \(v(t_0)=40\) poiščeš neznanke \(C\), \(D\), \(F\) in \(t_0\) (štiri enačbe za štiri neznanke).

Nato poiščeš čas \(t_1\) na osnovi \(v(t_1)=100/3.6\mathrm{~m/s}\). Za določitev \(s(t)\) moraš integrirati \(v(t)\) po času in nato določiti \(t_2\) na osnovi \(s(t_2)=1\mathrm{~km}\) in \(s(t=1\mathrm{~min})\).

Opomba: Iz besedila naloge sem sklepal, da se telo do \(t_0\) giblje pojemajoče, od \(t_0\) naprej pa enakomerno. To moraš tudi upoštevati, če časi presegajo \(t_0\).