Imam problem pri reševanju spodnjih treh nalog!
Prosim za pomoč!
1.Vzporedni plošči sta naelektreni z enako velikim a nasprotno predznačenim nabojem. Jakost električnega polja med ploščama v praznem prostoru znaša 2·10³ V/m. Ko je prostor zapolnjen z dialektikom, znaša jakost polja 1,2·10³ V/m. Določite inducirani naboj na površini dialektika!
2. Grelec je sestavljen iz dveh grelnih spiral. Če je vklopljena samo ena, zavre določena količina vode v 15 min, če pa je vklopljena samo druga, pa zavre ista količina vode v 30 min. V kolikšnem času zavre ista količina vode, če sta obe spirali priključeni hkrati a) vzporedno, b) zaporedno?
3. Po treh neskončnih vzporednih vodnikih tečejo stalni tokovi. Vodniki so v razdalji 1 cm. Poišči točko na zveznici med vodniki, na kateri je gostota magnetnega polja enaka nič!
FIZIKA II
-
ZdravaPamet
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: FIZIKA II
Predlagam, da napišeš, do kje si že prišla. Tako ti bomo najbolj učinkovito pomagali. Tretja naloga je na forumu že nekje rešena.
Re: FIZIKA II
Prvo nalogo sm rešila takole:
U²t1/R1=U²t2/R2=U²t3/(R1+R2)=U²t4(R1+R2)/(R1·R2)
t3=45 min
t4=10 min
Nisem sigurna, če je prav! Za drugo nalogo se mi sanja ne! Tretjo pa bom probala poiskat na forumu!
U²t1/R1=U²t2/R2=U²t3/(R1+R2)=U²t4(R1+R2)/(R1·R2)
t3=45 min
t4=10 min
Nisem sigurna, če je prav! Za drugo nalogo se mi sanja ne! Tretjo pa bom probala poiskat na forumu!
-
ZdravaPamet
- Prispevkov: 2842
- Pridružen: 16.8.2004 19:41
Re: FIZIKA II
Kaj si to računala? Nekam čudno se mi zdi. Najbrž si računala drugo, ne prve.
Glede druge naloge. Naloga je slabo zastavljena. Ni jasno, kaj se dogaja z gonilno napetostjo. Če predpostaviš, da pri zaporedni vezavi obdržiš enako gonilno napetost kot pri vzporedni, potem si izračunala prav. Če ju vežeš vzporedno, se voda segreje v 10 minutah, če pa zaporedno, pa v 45 minutah.
Glede prve naloge. Ne vem, kako zahtevno reševanje iščeš. Najbolj enostavno je takole. Na robu kondenzatorja si omisliš prizmo, ki zajema del dielektrika in del pločevine kondenzatorja. Gaussov stavek vektorja E (ki pravi: električni pretok vektorja E skozi zaprto ploskev je enak celotnemu naboju znotraj te ploskve - celotni naboj je vsota prostega (pravega) in vezanega (induciranega, polariziranega) naboja) za tako prizmo navrže: \(\pm E\delta S = \frac{1}{\varepsilon_{0}}(\sigma_{v}+\sigma_{p})\delta S\). Prizmo (kocko, kvader v resnici) sem postavil "vzporedno" na mejo med ploščo in dielektrikom, tako da je \(\delta S\) majhen del površine plošče, \(E\) polje v dielektriku ob plošči (kaže pravokotno na plošči, na eni vzporedno z vektorjem normale na ploskev integracije, na drugi v nasprotni smer - od tod \(\pm\) zgoraj), \(\sigma_{v}\) ploskovna gostota vezanega naboja v prizmi (s tanjšanjem prizme prostorska gostota namreč preide v ploskovno), \(\sigma_{p}\) pa ploskovna gostota prostega naboja na plošči. Plus velja, ko si na strani pozitivne plošče, minus pa, ko si na strani negativne plošče. Gostota vezanega naboja na ploskvah dielektrika/plošče je torej: \(\sigma_{v}=\varepsilon_{0}E-\sigma_{p}\). Gostoto prostega naboja lahko določiš na podlagi dane električne poljske jakosti na začetku: \(\sigma_{p}= \pm\varepsilon_{0}E_{0}\). Plus, če si na pozitivno nabiti plošči, minus, če si na negativno nabiti.
Skupaj je:
\($\sigma_{v}=\pm\varepsilon_{0}(E-E_{0})$\)
Pri pozitivni plošči je vezan naboj pozitiven, pri negativni negativen.
Glede tretje naloge. Imejva tri vodnike, ki so en za drugim a daleč. Predpostaviva, da tečejo po vseh tokovi v enaki smeri. Na levi strani, stran od vodnikov, polje nikoli ne bo nič, tudi na desni ne. Nariši si vektorje B, ki jih povzročajo posamezni tokovi, pa boš videla, da se nikoli ne odštevajo. Torej je lahko polje 0 samo med prvim in drugim oziroma drugim in tretjim. Za ta področja napiši skupni B in ga enači z 0. Za področje med prvim in drugim vodnikom moraš dobiti nekaj takega:
\($\frac{I_{1}}{x}-\frac{I_{2}}{a-x}-\frac{I_{3}}{2a-x}=0$\)
Kjer je \(x\) razdalja od prvega vodnika z leve, tokovi pa tečejo v list, če si jih narišeš (glej spodaj). Enačbo rešiš za x in to je to. Enako postopaš v področju med drugim in tretjim. Pri določeni vrednosti tokov ni nujno, da boš vedno dobila ničelno polje med vodniki!
O --\(x\)--- O ------ O
Glede druge naloge. Naloga je slabo zastavljena. Ni jasno, kaj se dogaja z gonilno napetostjo. Če predpostaviš, da pri zaporedni vezavi obdržiš enako gonilno napetost kot pri vzporedni, potem si izračunala prav. Če ju vežeš vzporedno, se voda segreje v 10 minutah, če pa zaporedno, pa v 45 minutah.
Glede prve naloge. Ne vem, kako zahtevno reševanje iščeš. Najbolj enostavno je takole. Na robu kondenzatorja si omisliš prizmo, ki zajema del dielektrika in del pločevine kondenzatorja. Gaussov stavek vektorja E (ki pravi: električni pretok vektorja E skozi zaprto ploskev je enak celotnemu naboju znotraj te ploskve - celotni naboj je vsota prostega (pravega) in vezanega (induciranega, polariziranega) naboja) za tako prizmo navrže: \(\pm E\delta S = \frac{1}{\varepsilon_{0}}(\sigma_{v}+\sigma_{p})\delta S\). Prizmo (kocko, kvader v resnici) sem postavil "vzporedno" na mejo med ploščo in dielektrikom, tako da je \(\delta S\) majhen del površine plošče, \(E\) polje v dielektriku ob plošči (kaže pravokotno na plošči, na eni vzporedno z vektorjem normale na ploskev integracije, na drugi v nasprotni smer - od tod \(\pm\) zgoraj), \(\sigma_{v}\) ploskovna gostota vezanega naboja v prizmi (s tanjšanjem prizme prostorska gostota namreč preide v ploskovno), \(\sigma_{p}\) pa ploskovna gostota prostega naboja na plošči. Plus velja, ko si na strani pozitivne plošče, minus pa, ko si na strani negativne plošče. Gostota vezanega naboja na ploskvah dielektrika/plošče je torej: \(\sigma_{v}=\varepsilon_{0}E-\sigma_{p}\). Gostoto prostega naboja lahko določiš na podlagi dane električne poljske jakosti na začetku: \(\sigma_{p}= \pm\varepsilon_{0}E_{0}\). Plus, če si na pozitivno nabiti plošči, minus, če si na negativno nabiti.
Skupaj je:
\($\sigma_{v}=\pm\varepsilon_{0}(E-E_{0})$\)
Pri pozitivni plošči je vezan naboj pozitiven, pri negativni negativen.
Glede tretje naloge. Imejva tri vodnike, ki so en za drugim a daleč. Predpostaviva, da tečejo po vseh tokovi v enaki smeri. Na levi strani, stran od vodnikov, polje nikoli ne bo nič, tudi na desni ne. Nariši si vektorje B, ki jih povzročajo posamezni tokovi, pa boš videla, da se nikoli ne odštevajo. Torej je lahko polje 0 samo med prvim in drugim oziroma drugim in tretjim. Za ta področja napiši skupni B in ga enači z 0. Za področje med prvim in drugim vodnikom moraš dobiti nekaj takega:
\($\frac{I_{1}}{x}-\frac{I_{2}}{a-x}-\frac{I_{3}}{2a-x}=0$\)
Kjer je \(x\) razdalja od prvega vodnika z leve, tokovi pa tečejo v list, če si jih narišeš (glej spodaj). Enačbo rešiš za x in to je to. Enako postopaš v področju med drugim in tretjim. Pri določeni vrednosti tokov ni nujno, da boš vedno dobila ničelno polje med vodniki!
O --\(x\)--- O ------ O
Re: FIZIKA II
Joj, ful hvala za pomoč!
Sm pa res reševala drugo nalogo, ja! Se opravičujem za zmedo!
thx
Sm pa res reševala drugo nalogo, ja! Se opravičujem za zmedo!
thx