Ne moreš kar brezumno vstavljati podatke v neke formule.
Kinetična energija izbitih elektronov (tik po pobegu) je 0,2 eV, energija vpadnega fotona pa 2,1 eV. Torej je izstopno delo 1,9 eV, mejna frekvenca pa 1,9 eV/h.
Ok kul, mi lahko še pri tejle nalogi poveš, kako lahko izračunam hitrost, saj klasična enačba za \(W_{kin}\) naj ne bi veljala za take hitrosti...
Rentgensko cev za slikanje kosti napajamo s 50 kV. Oceni največjo hitrost elektronov, preden zadenejo anodo? Kolikšna je najmanjša valovna dolžina rentgenskega spektra nastale svetlobe? Masa elektrona je 9,1∙10-31 kg. (v=1,3∙108 m/s, 2,48∙10-11 m)
Kinetična energija elektrona, preden zadene anodo, je po relativističnem zakonu \(eU=mc^{2}(\gamma-1)\), kjer je \(\gamma=\frac{1}{\sqrt{1-\frac{v^{2}}{c^{2}}}}\). Od tod lahko izračunaš \(v\). Ampak tudi klasičen račun da zadovoljiv približek.
Načeloma bi rekel, da je to kaznivo dejanje. Enote in količine ne moreš kar krajšati. \(e\) je lahko kakršen koli naboj, ne nujno naboj elektrona. \(e\) v enoti elektronvolt pa je del simbola te enote. Drži, da iz zapisa energije elektrona v elektronvoltih lahko brez pomišljanja dobiš ustrezno napetost, ampak razlog v ozadju je definicijski (glej definicijo elektronvolta), ne pa posledica okrajšanja simbola \(e\).
Velikosti? Foton nima dimenzije (odnosno je 0).
Drugače pa foton, ki se izseva iz elektrode (princip: zavorno sevanje, bremsstrahlung), ne more imeti večje energije od kinetične energije elektrona, ki je elektrodo zadel. Od tod prag valovne dolžine.
Matjaž vidmar je na radioamaterskem srečanju rekel:
EMV ni zvezna veličina, ki jo nekam nalivamo pač pa to je nek pesek al neko kamenje.
Viška kolikor je frekvenca večja je dimenzija teh kamnov in naenkrat te kamni, ki jim rečemo tudi fotoni, postanejo toliko veliki...
