zdravo, rabil bi pomoc pri naslednji nalogi
Kako se naj sploh lotim resevanja te naloge, kako naj upostevam 2 zanki? glede hitrosti sem pa cisto brez idej
Fizika
Re: Fizika
hitrost sem poskusal izracunat iz energije samo ne dobim prave vrednosti
Re: Fizika
Elektromagnetizem je linearna teorija - sile se sestevajo. Izracunaj silo za nek "r" in "h" in potem vstavi oba razlicna "r" in sestej prispevka.
Ker smo v osi, zaradi simetrije pridejo prispevki vseh delckov zanke enaki, zato je velikost sile kar
\(|F|=\frac{e e_0}{4\pi\varepsilon_0 (r^2+h^2)}\)
(e=naboj zanke)
Seveda se vse komponente sile razen navpicne pokrajsajo. Razmerje med vertikalno komponento sile in celo silo je enako razmerju med navpicno kateto in hipotenuzo:
\(\frac{F_z}{|F|}=\frac{h}{\sqrt{h^2+r^2}}\)
\(F_z=\frac{e e_0}{4\pi\varepsilon_0}\frac{h}{(r^2+h^2)^{3/2}}\)
Zdaj pa vstavis oba "r" in oba "e" (pazi predznake) in sestejes.
Za energijo je se lazje, ker ni vektor in ne rabis komponent:
\(W_e=\frac{e e_0}{4\pi\varepsilon_0}\frac{1}{(r^2+h^2)^{1/2}}\)
Pazi: ko leti skozi zanko, potencialna energija ni nic (h=0 vstavis), zato moras gledat razliko potencialnih energij na zacetku in na koncu.
Lahko bi vse delal s potencialno energijo in silo dobil z odvodom - ce se mu pa hoces izognit gres pa tako kot je opisano.
Ker smo v osi, zaradi simetrije pridejo prispevki vseh delckov zanke enaki, zato je velikost sile kar
\(|F|=\frac{e e_0}{4\pi\varepsilon_0 (r^2+h^2)}\)
(e=naboj zanke)
Seveda se vse komponente sile razen navpicne pokrajsajo. Razmerje med vertikalno komponento sile in celo silo je enako razmerju med navpicno kateto in hipotenuzo:
\(\frac{F_z}{|F|}=\frac{h}{\sqrt{h^2+r^2}}\)
\(F_z=\frac{e e_0}{4\pi\varepsilon_0}\frac{h}{(r^2+h^2)^{3/2}}\)
Zdaj pa vstavis oba "r" in oba "e" (pazi predznake) in sestejes.
Za energijo je se lazje, ker ni vektor in ne rabis komponent:
\(W_e=\frac{e e_0}{4\pi\varepsilon_0}\frac{1}{(r^2+h^2)^{1/2}}\)
Pazi: ko leti skozi zanko, potencialna energija ni nic (h=0 vstavis), zato moras gledat razliko potencialnih energij na zacetku in na koncu.
Lahko bi vse delal s potencialno energijo in silo dobil z odvodom - ce se mu pa hoces izognit gres pa tako kot je opisano.
Re: Fizika
Kako bi izracunal kapacitivnost C kondenzatorja, ce je dielektrik v njemu postavljen tako kot na skici, podatke imam vse (S, d, \(\epsilon_r\))? ali taksna postavitev pomeni, da se na ploscah nabere razlicen naboj?
- Priponke
-
- kondenzator.jpg (2.85 KiB) Pogledano 4346 krat
Zadnjič spremenil Kosho, dne 6.4.2010 18:30, skupaj popravljeno 1 krat.
Re: Fizika
Poznas formulo za zaporedno vezana kondenzatorja?
Re: Fizika
No, to je to. Nic hudega ce ni vmes dveh dodatnih kovinskih ploscic, vseeno deluje kot en polovicen kondenzator z enim in en polovicen kondenzator z drugim epsilonom.
Re: Fizika
Imam naslednji problem, kondenzator ima \(C=3,32*10^{-10}F\), \(S=0,045\), \(d=0,002m\), \(\epsilon = {5}\), \(U_0 = {120V}\), \(R = {5000{\Omega}}\) in ga odklopimo z vira napetosti, vanj pa na izolator položimo kroglico \(m=7g\) in nabojem \(q=-2*10^{-6}As\). nato spet priključimo vir napetosti, po kolikšnem času se začne kroglica v kondenzatorju dvigati?
kako naj se lotim problema?
izračunam lahko \(\tau = {RC}\) in iz enacbe za polnjenje kondenzatorja \(U_c=U_0(1-e^{t/\tau})\) izrazim ven \(t\), kako pa dobim ta \(U_c\), ki nastopa v enacbi za polnjenje kondenzatorja?
kako naj se lotim problema?
izračunam lahko \(\tau = {RC}\) in iz enacbe za polnjenje kondenzatorja \(U_c=U_0(1-e^{t/\tau})\) izrazim ven \(t\), kako pa dobim ta \(U_c\), ki nastopa v enacbi za polnjenje kondenzatorja?
- Priponke
-
- problem.jpg (5.92 KiB) Pogledano 4317 krat
Re: Fizika
Ravnovesje sil! Elektricna sila proti tezi?
Re: Fizika
Živ, rabu bi mal pomoči pri teli nalogi, najraj namig
Imamo globok bazen poln tekočine s stisljivostjo \(\chi\) in gostoto \(\rho\). Zanima nas kako se z globino spreminja gostota tekočine.
Jst sem se takole lotu:
\(\rho_{0} = \frac{m}{V}\)
\(\rho = \frac{m}{V - \Delta V}\)
kjer je \(\rho_{0}\) gostota tik pod povrsjem, \(\rho\) pa gostota na poljubni globini \(h\).
Ko zgornja izraza zdelim dobim ven:
\(\rho = \rho_{0} \frac{V}{V- \Delta V} = \rho_{0} \frac{1}{1- \chi \Delta p}\)
\(\Delta p = \rho g \Delta h\) tukaj mi ni čisto jasno katero gostoto uporabiti
No, ko vstavim \(\Delta p\) not, dobim:
\(\rho = \rho_{0} \frac{1}{1 - \chi g \rho \Delta h}\) Naprej pa ne gre. Ne vem ali je to sploh taprav način
Imamo globok bazen poln tekočine s stisljivostjo \(\chi\) in gostoto \(\rho\). Zanima nas kako se z globino spreminja gostota tekočine.
Jst sem se takole lotu:
\(\rho_{0} = \frac{m}{V}\)
\(\rho = \frac{m}{V - \Delta V}\)
kjer je \(\rho_{0}\) gostota tik pod povrsjem, \(\rho\) pa gostota na poljubni globini \(h\).
Ko zgornja izraza zdelim dobim ven:
\(\rho = \rho_{0} \frac{V}{V- \Delta V} = \rho_{0} \frac{1}{1- \chi \Delta p}\)
\(\Delta p = \rho g \Delta h\) tukaj mi ni čisto jasno katero gostoto uporabiti
No, ko vstavim \(\Delta p\) not, dobim:
\(\rho = \rho_{0} \frac{1}{1 - \chi g \rho \Delta h}\) Naprej pa ne gre. Ne vem ali je to sploh taprav način
Re: Fizika
Tole je vse v linearnem priblizku (za zelo majhne spremembe gostote). V tem primeru lahko za gostoto vstavis kar gostoto na povrsju. Ravno tako lahko tudi razvijes in neses v imenovalec, ker je vse narejeno za majhna odstopanja:
\(\rho=\rho_0+\chi g \rho_0^2 h\)
Ze sama definicija stisljivosti, ki si jo uporabil (\(\delta V/V=-\chi \delta p\)) je linearizirana razlicica, v splosnem bi imel neko poljubno odvisnost V(p).
Ce privzames, da velja linearni zakon, vendar hoces v tem okviru tocen rezultat, moras pa itak zapisat drugace. Ker v tem primeru pa moras upostevat tlak teze stolpca vode nad tabo, ki pa ni vsa enake gostote, zato moras upostevat spreminjanje gostote z visino, ki je do zdaj celo se ne poznas.
\(\Delta p=g\int_0^h \rho(z){\,\rm d}z\)
Dobis integralsko enacbo, ki jo mislim da lahko resis tako da odvajas in resis dobljeno diferencialno enacbo.
Mimogrede, tudi ce bi vse to spregledal, iz tvoje zadnje zapisane enacbe res ni problem izrazit gostote (ceprav bi bilo to narobe, ker ni si uposteval spreminjanja gostote stolpca nad tabo).
\(\rho=\rho_0+\chi g \rho_0^2 h\)
Ze sama definicija stisljivosti, ki si jo uporabil (\(\delta V/V=-\chi \delta p\)) je linearizirana razlicica, v splosnem bi imel neko poljubno odvisnost V(p).
Ce privzames, da velja linearni zakon, vendar hoces v tem okviru tocen rezultat, moras pa itak zapisat drugace. Ker v tem primeru pa moras upostevat tlak teze stolpca vode nad tabo, ki pa ni vsa enake gostote, zato moras upostevat spreminjanje gostote z visino, ki je do zdaj celo se ne poznas.
\(\Delta p=g\int_0^h \rho(z){\,\rm d}z\)
Dobis integralsko enacbo, ki jo mislim da lahko resis tako da odvajas in resis dobljeno diferencialno enacbo.
Mimogrede, tudi ce bi vse to spregledal, iz tvoje zadnje zapisane enacbe res ni problem izrazit gostote (ceprav bi bilo to narobe, ker ni si uposteval spreminjanja gostote stolpca nad tabo).
Re: Fizika
Imam par vprasanj o kondenzatorjih,
dva razlicna kondenzatorja zvezem s katodama in anodama skupaj, na obeh je bila razlicna napetost, naboj in kapaciteta. ali se napetost izenaci?
ce ista dva kondenzatorja zvezem zaporedno skupaj z upornikom, kaksen tok bo zacel teci?
hvala
dva razlicna kondenzatorja zvezem s katodama in anodama skupaj, na obeh je bila razlicna napetost, naboj in kapaciteta. ali se napetost izenaci?
ce ista dva kondenzatorja zvezem zaporedno skupaj z upornikom, kaksen tok bo zacel teci?
hvala