Rezultat je pravi, postopek tudi.

Uvedel si novo spremenljivko, razcepil na parcialne ulomke in integriral vsak ulomek posebej. Na koncu lahko sicer še na vse člene, ki ne vsebujejo x pozabiš (rečeš da so vsebovani v C) in to je to.
Zacnes z b, nadaljujes z b+1:DirectX11 napisal/-a:Ne razumem sledečega:
Recimo, da začnemo zaporedje z \(b\). Količnik zaporedja je \(b + 1\).
Primer:
\(2, 6, 18\)
Količnik je v tem primeru 3.
Želim izračunati vsoto tega splošnega zaporedja do \(h\). Vzel sem obrazec za geometrijsko zaporedje in vstavil ter s krajšanjem dobil:
\((b+1)^h + 1\)
To je narobe, moral bi dobiti \(b^h\).
Ne razumem kaj delam narobe, hvala za pomoč.
Hm. Ne izgleda prepricljivo. Clenov, ki jih sestejes, je ocitno (ce prav razumem zaporedje) 2011n^3. Sendvica ne rabis, ker so vsi cleni pozitivni. Rabis le zgornjo mejo (omejenost) in monotonost. Najvecji clen v vsoti je prvi. Torej lahko stvar ocenis kot1. Dokaži, da je zaporedje s splošni členom
\(a_n =\frac{1}{n \sqrt[3]{n^6+1}}+\frac{1}{n \sqrt[3]{n^6+2}}+ \dots + \frac{1}{n \sqrt[3]{n^6+2011n^3}}\) konvergento.
Tu sem šel tako, da sem ga poskušal ocenit na obe strani in potem uporabit pravilo o sendviču.
Navzdol sem ga ocenil z \(\frac{1}{ \sqrt[3]{n^6+2011n^3}}\), navzgor pa z \(\frac{1}{ \sqrt[3]{n^6+1}}\). Zanima me če sta oceni pravi.
f(0)=1 (z limito) in f(1)=ln(2)/(pi/2)<1. Ce uspes pokazat, da odvod nima nicel vmes, potem je funkcija vmes monotona in torej nima ekstrema in ne gre nikoli cez vrednost na robovih.3. Dana je \(f(x)=\frac{ln(1+x)}{arcsinx}\). Treba je dokazat \(f(x)<1\) za vse \(x \in (0,1]\).
Tu sploh ne vem kako. Iz grafa je lepo vidno vendar dokazat pa ne znam. Sumim, da je nekaj v povezavi z odvodom.
Dolocit za kateri trikotnik gre (karkoli pac rabis, da poves kateri trikotnik mislis). Ce najbolj naivno pomislis, lahko "vozis" dve tocki po krivulji, in gledas presecisci tangent med seboj in z osnovnico, in preveris ce je to sploh enakokraki trikotnik in ce je ekstremalen. To izgleda na prvi pogled kot funkcija dveh spremenljivk, ampak ker je trikotnik enakokrak, morata imeti tangenti ravno nasproten naklon (enaka kota proti osnovnici), in iz simetrije funkcije razvidis, da sta to tangenti v tocki a in -a (pac simetricno). Za nek a zapises lahko tangento (v stilu y=f(a)+f'(a)(x-a) in pogledas v segmentni obliki, kje seka x in y os. Enakokraki trikotnik bo namrec itak centriran simetricno okrog y osi, in lahko gledas le desno polovico (pravokotni trikotnik).4. Poišči enakokrat trikotnik, z najmnašo možno ploščino, ki ima osnovnico na x-osi, njegova kraka pa ležita na tangentah na graf funkcije \(f(x)=\frac{1}{x^2+1}\), kjer je \(x \in [-1,1]\).
Tu sem nekako sklepal da sta iskani tangenti na f v točkah, kjer ima f prevoj, vendar ne vem če je to prav. V bistvu sploh nevem kaj hoče naloga od mene. Poiskat koordinate trikotnika, zračunat ploščino?
Funkcija ima na danem obmocju povprecje 0, in prvi moment (povprecje z x) tudi. Resitev tukaj je vec. Lahko gres preko ortogonalnih polinomov in izrekov, ki za njih veljajo.5. Naj bo \(0<a<b\) in \(f:[a,b] \to \mathbb{R}\) zvezna funkcija za katero velja:
\(\int_a^b f(x)dx = \int_a^b xf(x) dx =0\). Dokazat je treba da ima f na (a,b) vsaj dve ničli. Tu pa si sploh ne znam razložit navodila in sploh nevem kako bi se lotil.