Samo princip, ker samo po napisanih formulah in rešitvah ne razumem
Hvalaaaa!
Mehanika (statika)
Re: Mehanika (statika)
Lepo prosim za pomoč
Samo princip, ker samo po napisanih formulah in rešitvah ne razumem
Hvalaaaa!
Samo princip, ker samo po napisanih formulah in rešitvah ne razumem
Hvalaaaa!
Re: Mehanika (statika)
4)
Kot prvo, če je levi del vrvice vodoraven, sila te vrvice nič ne naredi za vertikalno komponento. Torej lahko za kocko B takoj razrešiš njeno silo podlage in s tem tudi največjo dovoljeno vlečno silo pred zdrsom. Silo navpične vrvice na vozel tudi veš, saj je kar enaka sili teže A. Vozel mora biti v mehanskem ravnovesju (vsota vseh sil mora biti enaka 0), in to je možno samo, če je rezultanta vodoravne in navpične sile pod istim kotom kot desni del vrvice. Z drugimi besedami, razmerje teh dveh sil je enako znanemu tangensu kota desne vrvice, od koder dobiš neznano silo teže A.
3.2)
Skoraj isto - ravnovesje sil. Ker poznaš kot in vertikalno silo, je sila F1 takoj znana, potem pa po pitagorovem izreku dobiš še F2.
3.23)
Poračunaj za skrajna primera, ko je sila lepenja maksimalna. Ker ne veš, kje najprej prekoračiš, imaš v bistvu več možnosti: če je prekoračeno na zidu, na tleh bi pa še držalo, je vodoravna sila lepenja na tleh neznana, saj ni nujno nasičena. In obratno, če prej zdrsne spodaj, je ob zidu lepenje neznano. Vse skupaj je tudi povezano.
Za vsak ta primer zapiši ravnovesje sil v obeh smereh (ne pozabi na pravokotne sile podlag), in ravnovesje navorov. Pa pazi, naloga ni enostavna, če jo vzameš resno (se pa sigurno šolsko reši miže na eno oko).
Kot prvo, če je levi del vrvice vodoraven, sila te vrvice nič ne naredi za vertikalno komponento. Torej lahko za kocko B takoj razrešiš njeno silo podlage in s tem tudi največjo dovoljeno vlečno silo pred zdrsom. Silo navpične vrvice na vozel tudi veš, saj je kar enaka sili teže A. Vozel mora biti v mehanskem ravnovesju (vsota vseh sil mora biti enaka 0), in to je možno samo, če je rezultanta vodoravne in navpične sile pod istim kotom kot desni del vrvice. Z drugimi besedami, razmerje teh dveh sil je enako znanemu tangensu kota desne vrvice, od koder dobiš neznano silo teže A.
3.2)
Skoraj isto - ravnovesje sil. Ker poznaš kot in vertikalno silo, je sila F1 takoj znana, potem pa po pitagorovem izreku dobiš še F2.
3.23)
Poračunaj za skrajna primera, ko je sila lepenja maksimalna. Ker ne veš, kje najprej prekoračiš, imaš v bistvu več možnosti: če je prekoračeno na zidu, na tleh bi pa še držalo, je vodoravna sila lepenja na tleh neznana, saj ni nujno nasičena. In obratno, če prej zdrsne spodaj, je ob zidu lepenje neznano. Vse skupaj je tudi povezano.
Za vsak ta primer zapiši ravnovesje sil v obeh smereh (ne pozabi na pravokotne sile podlag), in ravnovesje navorov. Pa pazi, naloga ni enostavna, če jo vzameš resno (se pa sigurno šolsko reši miže na eno oko).
Re: Mehanika (statika)
Lep pozdrav,
rabil bi pomoč pri računu notranjih statičnih količin nosilca na sliki. Nosilec je v začetnem stanju deformiran (po obliki sin funkcije) . Z obremenjevanjem pomiki naraščajo na poznano vrednost wo. Ne vem, s kakšno funkcijo bi opisal deformacijo; tole kar sem probaval ne pride ok. Program mi vrne momentno obliko na sliki. Končna stvar ki me zanima je reakcija v srednji podpori.
slika
rabil bi pomoč pri računu notranjih statičnih količin nosilca na sliki. Nosilec je v začetnem stanju deformiran (po obliki sin funkcije) . Z obremenjevanjem pomiki naraščajo na poznano vrednost wo. Ne vem, s kakšno funkcijo bi opisal deformacijo; tole kar sem probaval ne pride ok. Program mi vrne momentno obliko na sliki. Končna stvar ki me zanima je reakcija v srednji podpori.
slika
