1. Majhno telo z maso 50g izstrelimo pod kotom 45 glede na vodoravna tla. Začetna hitrost je 10m/s.
Kolikšna je sprememba gibalne količine telesa na celotni poti telesa?
Kolikšno je delo vseh sil, ki delujejo na telo, na celotni poti telesa?
Ali mi zna kdo odg. na vprašanji, za odg. se že vnaprej zahvaljujem
Lp
Poševni met
Re: Poševni met
1. telo pristane pod istim kotom in z isto hitrostjo, če zanemariš zračni upor. ker je ta kot ravno 45°, je sprememba enaka \(\Delta G = \sqrt 2 mv\)
Re: Poševni met
kako si pa prišel do tega, da je tir krog? tir pri poševnih metih je namreč vedno parabola.
Re: Poševni met
Hvala za odg.
Gibalne količine so mi jasne, še vedno pa nisem povsem prepričan za delo..
Gibalne količine so mi jasne, še vedno pa nisem povsem prepričan za delo..
Re: Poševni met
AH oprosti nevem kaj mi je bilo bom popravil 
Re: Poševni met
http://www.shrani.si/?1F/Ea/2RAY9A0P/hjzuj.jpg
Tole naj bi bilo pravilno.Tole sem najdel samo formule v eni stari bukli.
Upam da ti bodo pomagale.V računih moraš upoštevati gibalni račun in jih zamenjati z enačbami ki sem ti jih skeneral ker veljajo samo v ravnini.Račun ki ti ga je napisal jurij moraš upoštevati.
Moram še sam malo pogledati za delo v poševnem metu.
Ko dobim točne izspeljane enačbe ti jih sporočim!
Tole naj bi bilo pravilno.Tole sem najdel samo formule v eni stari bukli.
Upam da ti bodo pomagale.V računih moraš upoštevati gibalni račun in jih zamenjati z enačbami ki sem ti jih skeneral ker veljajo samo v ravnini.Račun ki ti ga je napisal jurij moraš upoštevati.
Moram še sam malo pogledati za delo v poševnem metu.
Ko dobim točne izspeljane enačbe ti jih sporočim!
Re: Poševni met
probal sem rešit preko energij, torej ce se mehanska energija ohranja, potem velja, da je delo enako spremembi kinetične in potencialne energije A=Wp+Wk. Ali je tak postopek pravilen? Ali je delo enako le spremembi kinetične energije, ker ni prisotnih nekonzervativnih sil? Vglavnem se vedno mi ni jasno kateri postopek je pravilen, prosim pomahajte...
Lp
Lp
Re: Poševni met
Vsi do zdaj ste skrajno komplicirali. Ce prav razumem, se racuna, da je konec poti ko zadane tla. Vodoravna komponenta gibalne kolicine se ohrani, ker ni nobenih sil. Navpicna komponenta se ravno obrne (z enako hitrostjo, s kakrsno je izstreljeno tudi pade nazaj). Sprememba gibalne kolicine je torejbezo31 napisal/-a:1. Majhno telo z maso 50g izstrelimo pod kotom 45 glede na vodoravna tla. Začetna hitrost je 10m/s.
Kolikšna je sprememba gibalne količine telesa na celotni poti telesa?
Kolikšno je delo vseh sil, ki delujejo na telo, na celotni poti telesa?
Ali mi zna kdo odg. na vprašanji, za odg. se že vnaprej zahvaljujem
Lp
\(-2m v_y=-2m v\frac{\sqrt{2}}{2}\)
Kot je ze odgovoril Jurij.
Delo vseh sil je nic, ker je koncna potencialna in kineticna energija enaka zacetni. Pol poti gravitacija opravlja negativno delo (sila nasprotuje gibanju), pol poti pa pozitivno (sila deluje v smeri gibanja).
Re: Poševni met
Živjo, tudi jaz imam vprašanje glede nalog.
1)
Z višine 100m vržemo telo z 10m/s pod kotom 30°. Kje je telo in koliko ima hitrost po dveh sekundah? Kdaj in s kolikšno hitrostjo pade na tla?
Dolžino sem dobila po enačbi Sx= začetna hitrost x t x cosß = 17,32m
Višino pa h= začetna hitrost x t x sinß + 1/2 x t^2 = 30m.
Ne razumem pa postopka, pri zadnjem delu naloge.
Vem da se da rešit tole tudi z energijami, pa naj bi bilo lažje?
2)
Balon se dviga z hitrostjo 2m/s, na višini 50m vržemo z baalona kamen z hitrostjo 2m/s vodoravno. Kdaj pade na tla in koliko oddaljen od balona?
3)
S tal izstrelimo puščico ß=45°. Istočasno iz mesta B -na tleh- se začne dvigat balon s hitrostjo 2m/s. koliko mora bit hitrost puščice, da zadene balon? A in B sta oddaljena 200m.
Princip nalog?
LepoLepoLepoProosim & in 100000 x hvala
1)
Z višine 100m vržemo telo z 10m/s pod kotom 30°. Kje je telo in koliko ima hitrost po dveh sekundah? Kdaj in s kolikšno hitrostjo pade na tla?
Dolžino sem dobila po enačbi Sx= začetna hitrost x t x cosß = 17,32m
Višino pa h= začetna hitrost x t x sinß + 1/2 x t^2 = 30m.
Ne razumem pa postopka, pri zadnjem delu naloge.
Vem da se da rešit tole tudi z energijami, pa naj bi bilo lažje?
2)
Balon se dviga z hitrostjo 2m/s, na višini 50m vržemo z baalona kamen z hitrostjo 2m/s vodoravno. Kdaj pade na tla in koliko oddaljen od balona?
3)
S tal izstrelimo puščico ß=45°. Istočasno iz mesta B -na tleh- se začne dvigat balon s hitrostjo 2m/s. koliko mora bit hitrost puščice, da zadene balon? A in B sta oddaljena 200m.
Princip nalog?
LepoLepoLepoProosim & in 100000 x hvala
Re: Poševni met
Aha, še tole, rešitev v knjigi je, kakor piše, jaz pa sem reševala takole:
izračunala sem čas bombe, ko pade na tla t = pod korenom (2H)/g = 17,49s. Potem pa sem se vprašala, kdaj sliši bombo, - za skupno hitrost sem vzela v= c-v=310m/s ; in preprosto po enačbi t= s/v = 1500m/310 = 4,83s ; nato sem pa tadva časa seštela in dobila 22,32s. Pač skoraj enako kot v rešitvah, pa me zanima, če je pravilen postopek? Ker tistega v knigi ne razumem
malo me, ker sem za pot vzela kar višino, kar se mi zdi malo nepravilno, saj avijon ta čas že nekaj prepotuje, in verjetno ni tik nad eksplodirano bombo?
izračunala sem čas bombe, ko pade na tla t = pod korenom (2H)/g = 17,49s. Potem pa sem se vprašala, kdaj sliši bombo, - za skupno hitrost sem vzela v= c-v=310m/s ; in preprosto po enačbi t= s/v = 1500m/310 = 4,83s ; nato sem pa tadva časa seštela in dobila 22,32s. Pač skoraj enako kot v rešitvah, pa me zanima, če je pravilen postopek? Ker tistega v knigi ne razumem
malo me, ker sem za pot vzela kar višino, kar se mi zdi malo nepravilno, saj avijon ta čas že nekaj prepotuje, in verjetno ni tik nad eksplodirano bombo?Re: Poševni met
1)
Isti dve enačbi veljata stalno... iščeš ČAS, ko pade na tla (ko je višina pri tleh), kar dobiš iz tvoje druge enačbe. Seveda ne pozabi upoštevat začetne višine. Ta čas potem lahko uporabiš naprej za izračun vodoravnega položaja in obeh komponent hitrosti (vodoravna se ohranja, navpična gre pa seveda kot v0-gt). Potem ju sešteješ po Pitagorovem izreku. Hitrost je sicer res dosti lažje dobit z energijami.
2)
Balon ima poleg podeljene vodoravne hitrosti še začetno hitrost v vertikalni smeri glede na podlago (ker se je že balon gibal). Nadaljuješ popolnoma enako kot pri prvi nalogi - iz vertikalne enačbe dobiš čas in potem delaš z njim kar hočeš.
3)
Iz vodoravne komponente hitrosti in razdalje sledi čas, ki ga rabi puščica do tja. V tem času potem tudi veš kako daleč pride balon in na kateri višini je puščica, ko leti nad točko B. Hitrosti sicer v naprej ne veš, ampak če zapišeš vse tri enačbe simbolično in izenačiš vertikalni položaj balona in puščice na koncu, dobiš enačbi, ki ju potem po znanih postopkih razrešiš (v tem primeru ostaneta kot neznanki začetna hitrost in čas potovanja).
Bomba:
Ne ni v redu. Tvoja predpostavka je, da se vse dogaja v ravni črti. Iz skice se že vidi, da pot zvoka in pot helikopterja nista v ravni črti. Se pa pozna, da je zvok dosti hitrejši in se helikopter bolj malo premakne, zato dobiš podoben rezultat.
Isti dve enačbi veljata stalno... iščeš ČAS, ko pade na tla (ko je višina pri tleh), kar dobiš iz tvoje druge enačbe. Seveda ne pozabi upoštevat začetne višine. Ta čas potem lahko uporabiš naprej za izračun vodoravnega položaja in obeh komponent hitrosti (vodoravna se ohranja, navpična gre pa seveda kot v0-gt). Potem ju sešteješ po Pitagorovem izreku. Hitrost je sicer res dosti lažje dobit z energijami.
2)
Balon ima poleg podeljene vodoravne hitrosti še začetno hitrost v vertikalni smeri glede na podlago (ker se je že balon gibal). Nadaljuješ popolnoma enako kot pri prvi nalogi - iz vertikalne enačbe dobiš čas in potem delaš z njim kar hočeš.
3)
Iz vodoravne komponente hitrosti in razdalje sledi čas, ki ga rabi puščica do tja. V tem času potem tudi veš kako daleč pride balon in na kateri višini je puščica, ko leti nad točko B. Hitrosti sicer v naprej ne veš, ampak če zapišeš vse tri enačbe simbolično in izenačiš vertikalni položaj balona in puščice na koncu, dobiš enačbi, ki ju potem po znanih postopkih razrešiš (v tem primeru ostaneta kot neznanki začetna hitrost in čas potovanja).
Bomba:
Ne ni v redu. Tvoja predpostavka je, da se vse dogaja v ravni črti. Iz skice se že vidi, da pot zvoka in pot helikopterja nista v ravni črti. Se pa pozna, da je zvok dosti hitrejši in se helikopter bolj malo premakne, zato dobiš podoben rezultat.