Kvarkadabra forum

Pozdravljeni!
Menda se moramo še pred vpisom odločiti, katere izbirne predmete bomo imeli šele v poletnem semestru....
Zanima me, kateri naj bi bili najbolj uporabni za nadaljni študij, ni važno da so ravno najlažji...:
Kemija II
Astronomska opazovanja
Projektno delo I
Tehnično projektiranje
Računalniška orodja v fiziki
Moja prva izbira je Računalniška orodja.
Hvala za nasvete
Lp

Računalniška orodja obvezno, seveda. Potem pa še priporočam projektno delo, razen če imaš posebno zanimanje za astronomijo ali pa kemijo.

Pri projektnem delu je fajn, da si sicer en mesec malce bolj zaseden, potem pa imaš ves semester prosto. Namreč cel projekt, skupaj s poročilom traja kakšen mesec, mesec pa pol največ. Pa še odneseš dost od predmeta.

Racunalniska orodja so nov predmet bolonjskega sistema - pove tisto, kar so morali stari studenti za prezivetje ugotoviti sami tekom studija. Priporoceno.

Astronomska opazovanja so specificen predmet, ce se mislis usmerit v astronomijo. Isto velja za kemijo - uporabna je samo v primeru da te to zanima in se mislis ukvarjat s fiziko v povezavi z drugimi naravoslovnimi predmeti (snov tudi ni nic novega, pretezno ponovitev gimnazijske). Tehnicno projektiranje je bolj inzenirska izbira - po zelji.

Nevtralna izbira je projektno delo, ki je pravzaprav bolj hec kot kaj drugega (nima direktne povezave z nicemer, pa dokaj enostavno je naredit).

Izbira med kemijo, astronomskimi opazovanji in tehnicnim projektiranjem je ekvivalentno smerem po starem programu, le da so tam podali v naprej sestavljen predmetnik, tukaj moras pa sam. Tako da prevod je sledec:
Kemija <-> Naravoslovna smer (fizika v kemiji, biologiji, najbolj eksperimentalna smer)
Tehnicno projektiranje <-> Tehnicna smer (eksperimentalna fizika v industriji, razvoj tehnologije,...)
Astronomska opazovanja <-> Astronomsko geofizikalna smer (to je razred zase - tisti ki gredo v to smer se jim ze prej vidi da so za to)
Racunalniska orodja v fiziki <-> Matematicna smer (teoreticna fizika, veliko programiranja in simulacij)

No pol sem si kar uredu zamislu celo stvar...
Pa bi blo še kaj posebnega za priskrbet si (knige pa to) že prej, ali bo dosti časa za sprotno oskrbovanje z materialom?
Oziroma kako opozorilo na kaj bit pozoren, za kaj si je treba še posebej vzeti čas?
Lp

V prvem letniku je najvaznejse pravilo ne obupat nad predmetom po enem slabo odpisanem kolokviju - to vrze najvec ljudi.

Oskrba z materialom ni problematicna. Da se preziveti samo z izposojo iz knjiznice ali celo povsem brez knjig - za vecino predmetov so predavanja in zapiski z vaj dovolj za uspesen studij. Vse knjige se ponavadi nabavlja tekom leta v fakultetni knjigarni (v stavbi matematike), tako da se nikamor ne mudi.
Za fiziko so standardna literatura ucbeniki Strnad: Fizika I,II (in potem III in IV v 2. letniku), vendar nekaterim bolje ustereza Kladnik. Jaz Strnada nimam in ga nisem nikoli zares pogresal, je pa to stvar okusa.

V splosnem za cel studij je pa pametno imeti matematicni prirocnik (bronstejn) - po moznosti malega, ce ga kje dobis (starejsa izdaja, ne vem ce se redno prodaja), ker je bolj prirocen in nic manj uporaben kot dvokilogramska velika izdaja. Pa pametno je imeti knjigo "Kuscer, Kodre: Matematika v fiziki in tehniki"; to je ucbenik za matematicno fiziko (mafijo), ki deluje tudi kot prirocnik za zahtevnejse matematicne prijeme in pride prav se marsikdaj. To je sicer literatura za 2. letnik, vendar je mogoce smiselno razmisljat o nabavi ze tekom prvega letnika - sicer ti na zacetku ne bo dosti jasno ampak ce si kdaj pa kdaj za salo preberes kaksno poglavje (napisano je v prefinjenem jeziku tako da ni tezko brat), ti zatrjujem da ko bo treba to znat ti bodo stvari cudezno ze malo znane in bo prehod bistveno lazji (to te lahko resi zoprnega ponavljanja izpitov, ki ti zamaknejo ves studijski nacrt). Poleg tega vcasih zmanjka zalog.


Glede studija: ne podcenjuj matematike - ta vecini ljudi vzame 75% studijskega casa. Najbolje da je tvoj prvi plan uspesno naredit matematiko; sicer fizika zna tudi tezave delat ampak v splosnem gre le za razsiritev srednjesolske snovi in je dosti lazje dohiteti zamujeno kot pri matematiki (pa tudi fiziko je lazje s popravnimi izpiti delat kot matematiko).

A tale Bronštejn bo vredu, če je iz leta 1988? Koliko se ta dejansko razlikuje od novega izvoda? Stari Bronštejn ima 700 strani, novi pa ima baje nekoliko več.

Dober je. Matematika se ne spreminja. Tista poglavja ki se najvec rabijo so v obeh.

Razlika je v dodatnih poglavjih iz nekoliko stranskih vej matematike, cesar se pa ponavadi ne rabi v obliki prirocnika - ce ze potrebujes, pogledas drugje.

Za študij prvega letnika je to, da hodiš na predavanja in vaje, čisto dovolj. Sicer ima pa tudi vsak profesor svojo skripto s predavanj, tako da ni potrebe po dodatni literaturi. Mogoče edino kakšne naloge za reševat pred kolokviji, to pa itak v knjižnici dobiš.

Tanovi bronštajn ima baje notri še par besed o mathematici. Za stare žepne izdaje pa poglej na bolho al pa na kakšno podobno stran, jst sm svojga tam dobil. Je pa žepna izdaja res vredna zlata.

Vsi pravijo, da je matematika najtežji predmet v prvem letniku;, osebno se mi je zdela v prvem semestru lažja od fizike (v prvem semestru maš itak neke vrsto nadgradnjo srednješolskega znanja). Drugi semester se sicer res malce zakomplicira

In ja, ne obupat, če prve kolokvije slabše pišeš. Pa obvezno je treba hodit na vaje in predavanja. Sicer brez predavanj se tut da preživeti, ampak je študij mnogo lažji, če hodiš na predavanja.

Hvala obema za odgovore

Rokerda napisal/-a:Tanovi bronštajn ima baje notri še par besed o mathematici. Za stare žepne izdaje pa poglej na bolho al pa na kakšno podobno stran, jst sm svojga tam dobil. Je pa žepna izdaja res vredna zlata.

Ne samo o mathematici, tudi maple in axiom. Kar je dokaj nesmiselno (ce imas mathematico imas tudi njen vgrajen help ter internetno pomoc, ki je bolj prakticna, torej ne gres odpirat bronstejna).

Zepna izdaja je boljsa, ker jo imas lahko dejansko vedno s seboj. Kilogramskega prirocnika se pa clovek izogiba ce ni res nujen.

Rokerda napisal/-a:Vsi pravijo, da je matematika najtežji predmet v prvem letniku;, osebno se mi je zdela v prvem semestru lažja od fizike (v prvem semestru maš itak neke vrsto nadgradnjo srednješolskega znanja). Drugi semester se sicer res malce zakomplicira

Ja meni je bila tudi lazja ampak pravi matematicni fiziki smo v manjsini, ce pogledas vecino jih kar matematika najbolj matra, tako da res svetujem da ne jo podcenjujes.

Ja res hvala za pomoč ...
Samo še glede Proseminarjev...v na roke napisani pomoči piše da lahko izberemo A al B...
Sicer računam na A, samo me zanima kateri profesor je "boljši", Čopič al Mikuž?

Hmm, težko vprašanje. Enim Čopič paše, enim ne. Napiši samo Proseminar, pa potem pojdi nekajkrat na oba proseminarja, potem pa hodi k tistemu, ki ti paše. A ali B boš pa napisal kasneje, ko boš videl h komu boš hodil. Čopič itak ni gledal prisotnosti, tako da so vsi naredili, le če so naredili eno nalogo (ni težka) in jo pokazali pri vpisu ocene.

Ja menda je A za tiste, ki že poznajo malo več fizike...tako da bi kr Čopiča uzeu.