Odvod je smerni koeficient tangente na graf funkcije. Sam kaj pa če pride za odvod naprimer parabola(kvadratna enačba)? Kaj nam pa to pol pove?
In ali sta v formuli f ' (x) =dy/dx
dx in dy enakovredna. Pomoje da ne. Ker to bi pomenilo 0/0, kar ne bi melo veliko smisla. Sklepam, da je potem dx, tisti ki je ubistvu 0(praktično), dy ima pa neko vrednost, ki jo podamo kot funkcijo. To bi pol pomenilo, za koliko se premakne y navzgor, ko se x spremeni čisto malo.
Ampak zakaj ima potem df=f '(x) dx smisel(če je dx itak praktično nič)
Pa še to, ali kor pri nedoločenem integralu pišemo npr: S (x2) dx, a ima tukaj izraz dx kaken pomen, ali je to zgolj dogovor o zapisu?
Hvala, lep pozdrav
odvod
Re: odvod
Vrednost odvoda v neki določeni točki ti pove vrednosti smernega koeficienta(torej naklon tangente) na prvotno funkcijo.
Konkretno ti parabola pove vrednosti smernih koeficientov po celotni x osi prvotne funkcije - pove ti torej
kako se prvotna funkcija spreminja. To je tudi bistvo odvoda, z njim izračunamo kako hitro se funkcija spreminja.
Torej če bi računal vrednosti parabole(recimo da je x^2), levo od koordinatnega izodišča bi dobil pozitivne vrednosti in prav tako desno
od izhodišča pozitivne vrednosti, kar pomeni da tvoja funkcija ves čas narašča( kar x^3/3 res počne). Pove ti tudi da imaš v točki 0 tangento z
smernim koeficientom prvotne funkcije enakim 0.
dy/dx enastavno pomeni da y odvajas po x. V osnovi to pomeni da računaš razmerje med diferencialno majhno spremembo x in
diferencialno majhno spremembo y, ki ga povzroči sprememba x( glej diferenčni količnik ). To je ravno tangenta.
Pri nedoločenem integralu pomeni zapis dx da integriraš funkcjo po spremenljivki x. Tako kot imaš pri odvodu dy/dx zapis dx, ki pomeni da odvajaš
neko funkcjo po x-u. Stvar ima več smisla pri funkcijah pri katerih je več spremenljivk..
Naj me kdo popravi če se napisal kaj spornega.
Konkretno ti parabola pove vrednosti smernih koeficientov po celotni x osi prvotne funkcije - pove ti torej
kako se prvotna funkcija spreminja. To je tudi bistvo odvoda, z njim izračunamo kako hitro se funkcija spreminja.
Torej če bi računal vrednosti parabole(recimo da je x^2), levo od koordinatnega izodišča bi dobil pozitivne vrednosti in prav tako desno
od izhodišča pozitivne vrednosti, kar pomeni da tvoja funkcija ves čas narašča( kar x^3/3 res počne). Pove ti tudi da imaš v točki 0 tangento z
smernim koeficientom prvotne funkcije enakim 0.
dy/dx enastavno pomeni da y odvajas po x. V osnovi to pomeni da računaš razmerje med diferencialno majhno spremembo x in
diferencialno majhno spremembo y, ki ga povzroči sprememba x( glej diferenčni količnik ). To je ravno tangenta.
Pri nedoločenem integralu pomeni zapis dx da integriraš funkcjo po spremenljivki x. Tako kot imaš pri odvodu dy/dx zapis dx, ki pomeni da odvajaš
neko funkcjo po x-u. Stvar ima več smisla pri funkcijah pri katerih je več spremenljivk..
Naj me kdo popravi če se napisal kaj spornega.
Re: odvod
Če dx ne bi bil infetizimalno majhen bi se lahko zgodilo, da bi zgrešil kakšen prevoj, zaradi tega moraš iti proti ničli.
Re: odvod
No bom kar tuki vpršal, da ne odpiram nove teme.
Ko smo na predavanjih izračunali vzrajnostni moment valja, po formuli J=S r2 dm, smo napisali dm= ro * dV = ro * h * 2 * pi* r dr
Mene pa zdej zanima, zakaj je to tako. Ker, ta formula, v noben primeru ne more predtavljat volumen valja, ne majhnega ne velikega.
Jaz bi naredu torej dm = ro * dV = ro*pi*r2.
No zanima me, posledica česa je ta korak v nalogi, ki ni logičen oz. kaj sem spregledal. Ro je oznaka za gostoto, upam ste razumeli, kaj sem hotel napisat. Aja pa simtrijska os je tista, ko gre skoz sredino valja, tista ta peta v tabeli na tem linku
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vztrajnostni_moment.
Ko smo na predavanjih izračunali vzrajnostni moment valja, po formuli J=S r2 dm, smo napisali dm= ro * dV = ro * h * 2 * pi* r dr
Mene pa zdej zanima, zakaj je to tako. Ker, ta formula, v noben primeru ne more predtavljat volumen valja, ne majhnega ne velikega.
Jaz bi naredu torej dm = ro * dV = ro*pi*r2.
No zanima me, posledica česa je ta korak v nalogi, ki ni logičen oz. kaj sem spregledal. Ro je oznaka za gostoto, upam ste razumeli, kaj sem hotel napisat. Aja pa simtrijska os je tista, ko gre skoz sredino valja, tista ta peta v tabeli na tem linku
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vztrajnostni_moment.
Re: odvod
kapital, saj ne gre za volumen valja, ampak za infinitezimalno majhen (diferencialni) volumen valja oz. natančneje v tem primeru za infinitezimalno radialno rezino, na levi sliki tukaj:
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... html#icyl2
pa lahko vidiš, kaj predstavlja ta volumen: votel valj z zunanjim polmerom osnovnega ploskve (kolobarja) r debeline dr ter višine h. Ploščina kolobarja je seveda dS=2πrdr, volumen rezine je tako: dV=hdS=2πhrdr.
Analogno prideš do zveze, če volumen valja odvajaš po r:
V=πhr^2 --> dV/dr=πh*2r --> dV=2πhrdr.
http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... html#icyl2
pa lahko vidiš, kaj predstavlja ta volumen: votel valj z zunanjim polmerom osnovnega ploskve (kolobarja) r debeline dr ter višine h. Ploščina kolobarja je seveda dS=2πrdr, volumen rezine je tako: dV=hdS=2πhrdr.
Analogno prideš do zveze, če volumen valja odvajaš po r:
V=πhr^2 --> dV/dr=πh*2r --> dV=2πhrdr.