A lahko uporabiš v tem primeru, ki sem si ga sicer izmislil ohranitev energije:
Na vrhu klanca je klada, m=10 kg. Klanec je visok 1 m. Klado spustimo, da brez trenja drsi.
Jaz bi najprej bi izračuna potencialno energijo na vrhu, ki je enaka kinetični čisto spodaj. In iz kinetične energije hitrost.
A bi bla to prava hitrost? Ker klada bi pospeševala, ker vsota vseh sil ni nič. A bi zaradi tega kako drugače moral napisati enačbe ali je vseeno?
Aja pa še neki. Če bi imel kroglo za bowling in bi jo vrgel po neki neskončno dolgi cesti, da bi drsela brez trenja, pol bi se krogla gibala enakomerno neskončno dolgo časa. A ne krši to kakega energijskega zakona?
gibalna količina
Re: gibalna količina
Ja, ce ni trenja ali kakih drugih izgub se energija ohranja. To je pravi postopek.
Ne, ce ni trenja, potem pri drsenju ni nobenih sil, nobenih izgub in je hitrost konstantna. To je 1. newtonov zakon.
Ne, ce ni trenja, potem pri drsenju ni nobenih sil, nobenih izgub in je hitrost konstantna. To je 1. newtonov zakon.
Re: gibalna količina
Če je telo na klancu, potem sila teže kaže dol. Sila podlage pa kaže pravokotno na podlago, torej na klanec. To pomeni, da ma komponentno v x smeri. Silaa teže nima komponente v x smeri. Torej je komponenta v x smeri samo tista od sile podlage. Torej je gibanje pospešeno v x smeri.
A je tko, al je kakšna od mojih predpostavk napačna?
A je tko, al je kakšna od mojih predpostavk napačna?
Re: gibalna količina
Pa še neki, če mamo takole situacijo.
Potem, deluje klada na deščico tudi z navorom, npr M = 5 m * 50 N = 50 Nm, če je klada težka 5 kg in od osičča oddaljena 5 m.
Pa recimo, da se nič ne zgodi. Kaj(katera stvar) pa potem deluje z naprotnim navorom -50 N m, da je sistem v mirovanju?
Potem, deluje klada na deščico tudi z navorom, npr M = 5 m * 50 N = 50 Nm, če je klada težka 5 kg in od osičča oddaljena 5 m.
Pa recimo, da se nič ne zgodi. Kaj(katera stvar) pa potem deluje z naprotnim navorom -50 N m, da je sistem v mirovanju?
Re: gibalna količina
Ja v nasporotno smer pa ti deluje sila vrvice, saj si narisal 
In tale sila vrvice ki ima prijemališče na koncu tvoje podlage tudi ustvarja navor glede na tvojo os.
In tale sila vrvice ki ima prijemališče na koncu tvoje podlage tudi ustvarja navor glede na tvojo os.Re: gibalna količina
Ali mi lahko kdo pomaga pri teh dveh nalogah?:
5. Vagon z maso 200 kg je brez trenja gibljiv po vodoravnem tiru. Na njem sta moza, prvi z maso
85 kg in drugi z maso 65 kg. Sprva moza in vagon mirujejo. Nato zacneta moza hoditi, prvi
s hitrostjo 1 m/s glede na vagon v smeri tira, drugi pa v nasprotni smeri. Koliksna mora biti
hitrost drugega moza, da bo vagon miroval? Koliksna pa bi bila hitrost vagona, ce bi bila hitrost
drugega moza 1 m/s?
[vmoza = 1.31 m/s, vvagona = 0.057 m/s.]
6. Na ledeni ploskvi lezi na osnovnici valj s premerom 10 cm in maso 1 kg. Izstrelek z maso 2 g
zadene valj s hitrostjo 300 m/s in ga prebije tako, da gre skozi tezisce. Koliksni sta koncni
hitrosti izstrelka in valja? Pri gibanju po valju je izstrelek deloval na les s silo 500 N. Valj drsi
po ledu brez trenja.
[vizstrelka ≈ 200 m/s, vvalja ≈ 0.2 m/s.]
5. Vagon z maso 200 kg je brez trenja gibljiv po vodoravnem tiru. Na njem sta moza, prvi z maso
85 kg in drugi z maso 65 kg. Sprva moza in vagon mirujejo. Nato zacneta moza hoditi, prvi
s hitrostjo 1 m/s glede na vagon v smeri tira, drugi pa v nasprotni smeri. Koliksna mora biti
hitrost drugega moza, da bo vagon miroval? Koliksna pa bi bila hitrost vagona, ce bi bila hitrost
drugega moza 1 m/s?
[vmoza = 1.31 m/s, vvagona = 0.057 m/s.]
6. Na ledeni ploskvi lezi na osnovnici valj s premerom 10 cm in maso 1 kg. Izstrelek z maso 2 g
zadene valj s hitrostjo 300 m/s in ga prebije tako, da gre skozi tezisce. Koliksni sta koncni
hitrosti izstrelka in valja? Pri gibanju po valju je izstrelek deloval na les s silo 500 N. Valj drsi
po ledu brez trenja.
[vizstrelka ≈ 200 m/s, vvalja ≈ 0.2 m/s.]
Re: gibalna količina
1) Skupna gibalna kolicina vagona in obeh ljudi se ohranja. Izrazis neznano kolicino in je problem resen.
2) Gibalne kolicine se ohranjajo, energijo pa izgubis zaradi dela sile. Imas 2 enacbi, iz katerih lahko dobis obe neznani hitrosti.
2) Gibalne kolicine se ohranjajo, energijo pa izgubis zaradi dela sile. Imas 2 enacbi, iz katerih lahko dobis obe neznani hitrosti.
Re: gibalna količina
To mi je še jasno, samo ne znam potem izrazit neznano količino, ker ne vem kako točno naj zapišem gibalno količino :/
Mi lahko samo napišeš prvi del postopka pri obeh nalogah?
Mi lahko samo napišeš prvi del postopka pri obeh nalogah?
Re: gibalna količina
Sestevajo se.
\(m_1 v_1+m_2 v_2+M v=0\) (=zacetna gibalna kolicina, ki je enaka nic).
(moz1, moz2, vozicek).
Prvi del naloge pravi da je v=0 in isces v2 (seveda pride negativen ker gre v drugo smer kot prvi moz).
Drugi del naloge pa poda v2 (spet negativen) in sprasuje po v.
Naslednja naloga pa ima dve enacbi:
\(m_i v_0=m_i v_1+ Mv\)
(na zacetku imas izstrelek, potem pa izstrelek pri drugi hitrosti in gibajoc se valj).
Energije pa
\(\frac{1}{2}m_i v_0^2-Fx=\frac12 m_i v_1^2+\frac12 Mv^2\)
Pazi na delo sile na neki poti.
Isces v in v1.
\(m_1 v_1+m_2 v_2+M v=0\) (=zacetna gibalna kolicina, ki je enaka nic).
(moz1, moz2, vozicek).
Prvi del naloge pravi da je v=0 in isces v2 (seveda pride negativen ker gre v drugo smer kot prvi moz).
Drugi del naloge pa poda v2 (spet negativen) in sprasuje po v.
Naslednja naloga pa ima dve enacbi:
\(m_i v_0=m_i v_1+ Mv\)
(na zacetku imas izstrelek, potem pa izstrelek pri drugi hitrosti in gibajoc se valj).
Energije pa
\(\frac{1}{2}m_i v_0^2-Fx=\frac12 m_i v_1^2+\frac12 Mv^2\)
Pazi na delo sile na neki poti.
Isces v in v1.
Re: gibalna količina
Najlepša hvala,zdaj vse razumem in vidim da sploh ni tako težko 
Re: gibalna količina
živjo
Meni pa ni jasna tale naloga:
Voziček z maso m1= 120kg in hitrostjo V1= 5 m/s - na njem je voznik z maso M=60kg. Za njim vozi drug voziček z maso m2= 80 kg in hitrostjo v2= 7 m/s. S kolikšno hitrostjo mora preskočiti voznik iz prvega na drugi voziček da se bosta po odskoku oba gibala z enakima hitrostma?
pač v postopku piše m1v1 + Mv1 + Mvx = Mvk in za drugi voziček m2v2 - Mvx = m2vk + Mvk
vx je hitrost voznika ob odskoku
vk je končna hitrost obeh vozičkov in voznika
Problem imam z nastavljanjem teh enačb, a je vedno treba tako seštevat, potem pa odšteješ, ne razumem?
---
Enako z nalogo, ko naprimer na podobno foro skoči pes iz sani - enkrat skupno hitrost seštevaš, enkrat odšteješ, kako to veš?
na sankah v = 1m/s sedi pes. nenadoma ta skoči z hitrostjo 4m/s glede na sani. kolikšna je hitrost sani po odskoku psa, če skoči a) v smer vožnje ..... b) v nasprotno smer vožnje sani?
Hvala komurkoli, ki bi bil pripravljen pomagati.
Meni pa ni jasna tale naloga:
Voziček z maso m1= 120kg in hitrostjo V1= 5 m/s - na njem je voznik z maso M=60kg. Za njim vozi drug voziček z maso m2= 80 kg in hitrostjo v2= 7 m/s. S kolikšno hitrostjo mora preskočiti voznik iz prvega na drugi voziček da se bosta po odskoku oba gibala z enakima hitrostma?
pač v postopku piše m1v1 + Mv1 + Mvx = Mvk in za drugi voziček m2v2 - Mvx = m2vk + Mvk
vx je hitrost voznika ob odskoku
vk je končna hitrost obeh vozičkov in voznika
Problem imam z nastavljanjem teh enačb, a je vedno treba tako seštevat, potem pa odšteješ, ne razumem?
---
Enako z nalogo, ko naprimer na podobno foro skoči pes iz sani - enkrat skupno hitrost seštevaš, enkrat odšteješ, kako to veš?
na sankah v = 1m/s sedi pes. nenadoma ta skoči z hitrostjo 4m/s glede na sani. kolikšna je hitrost sani po odskoku psa, če skoči a) v smer vožnje ..... b) v nasprotno smer vožnje sani?
Hvala komurkoli, ki bi bil pripravljen pomagati.
Re: gibalna količina
No dokler ne pogledaš kaj ti predznaki pomenijo itak ne moreš razumet. Vsaka formula ima zadaj pomen, brez tega fizike ni.
Tukaj moraš gledat smeri hitrosti!
Na začetku imata vozička vsak svojo gibalno količino:
\(G_1=(m_1+M) v_1\)
\(G_2=m_2 v_2\)
Gibalna količina prvega seveda vključuje voznika.
Ko človek odskoči, odnese s seboj nekaj gibalne količine (\(\Delta G=-Mv_x\), minus, ker se giblje nazaj in ima s tem negativno gibalno količino). Podrobno gledano: človek ob odrivu deluje na prvi voziček z ustreznim sunkom sile. Ob odrivu (po odrivu recimo da je človek še v zraku, da ne bo dveh korakov naenkrat) se ohrani skupna gibalna količina prvega vozička in človeka, torej se mora vozičku le-ta zmanjšati:
\(G'_1=G_1-\Delta G\)
podobno pa ob doskoku na drugi voziček "prinese" to gibalno količino skupku človek+voziček 2 (pridruži se mu):
\(G'_2=G_2+\Delta G\)
opaziš, da tudi vsota teh dveh enačb pove, da se gibalna količina vsega skupaj ohrani. Torej, prvi korak je bil G_1 (oba skupaj)=G_1' (sam voziček po odrivu)+dG (gibalna količina človeka), ter G_2 (sam voziček pred trkom) + dG (gibalna količina človeka)= G_2' (oba skupaj po trku). Opaziš, da če vedno pišeš PREJ=POTEM, je vse s plusi.
Zdaj samo zapišeš \(G'_1=m_1 v_k\) in \(G'_2=(m_2+M)v_k\) in imaš enačbe, ki jih iščeš.
Tukaj moraš gledat smeri hitrosti!
Na začetku imata vozička vsak svojo gibalno količino:
\(G_1=(m_1+M) v_1\)
\(G_2=m_2 v_2\)
Gibalna količina prvega seveda vključuje voznika.
Ko človek odskoči, odnese s seboj nekaj gibalne količine (\(\Delta G=-Mv_x\), minus, ker se giblje nazaj in ima s tem negativno gibalno količino). Podrobno gledano: človek ob odrivu deluje na prvi voziček z ustreznim sunkom sile. Ob odrivu (po odrivu recimo da je človek še v zraku, da ne bo dveh korakov naenkrat) se ohrani skupna gibalna količina prvega vozička in človeka, torej se mora vozičku le-ta zmanjšati:
\(G'_1=G_1-\Delta G\)
podobno pa ob doskoku na drugi voziček "prinese" to gibalno količino skupku človek+voziček 2 (pridruži se mu):
\(G'_2=G_2+\Delta G\)
opaziš, da tudi vsota teh dveh enačb pove, da se gibalna količina vsega skupaj ohrani. Torej, prvi korak je bil G_1 (oba skupaj)=G_1' (sam voziček po odrivu)+dG (gibalna količina človeka), ter G_2 (sam voziček pred trkom) + dG (gibalna količina človeka)= G_2' (oba skupaj po trku). Opaziš, da če vedno pišeš PREJ=POTEM, je vse s plusi.
Zdaj samo zapišeš \(G'_1=m_1 v_k\) in \(G'_2=(m_2+M)v_k\) in imaš enačbe, ki jih iščeš.
Re: gibalna količina
Hvala!
Imam pa še eno nejasnost, prožni trki namreč. Bom lažje vprašala na primeru naloge:
Kovinski kroglici M=10g in m =5g sta obešeni na enako dolgih vrvicah b=1m v skupnih točkah na strop. Lažjo kroglico izmaknemo, da se dvigne za h=0,1m in jo spustimo, kroglici se prožno odbijeta. Kako visoko se vsaka dvigne?
v0 od prve žogice sem zračunala po enačbi v0= pod korenom 2gh.
Potem pa imamo za tak trk dve enačbi
v2= (2m / M+m)v0
v1= ( (M-m)/(m+m) )v0
Kako naj vem katere podatke vstavit v enačbi, pri takih nalogah? očitno ni vseeno, saj sta enačbi različni...
Hvala.
lp
Imam pa še eno nejasnost, prožni trki namreč. Bom lažje vprašala na primeru naloge:
Kovinski kroglici M=10g in m =5g sta obešeni na enako dolgih vrvicah b=1m v skupnih točkah na strop. Lažjo kroglico izmaknemo, da se dvigne za h=0,1m in jo spustimo, kroglici se prožno odbijeta. Kako visoko se vsaka dvigne?
v0 od prve žogice sem zračunala po enačbi v0= pod korenom 2gh.
Potem pa imamo za tak trk dve enačbi
v2= (2m / M+m)v0
v1= ( (M-m)/(m+m) )v0
Kako naj vem katere podatke vstavit v enačbi, pri takih nalogah? očitno ni vseeno, saj sta enačbi različni...
Hvala.
lp