pomoč pri vprašanjih

[kapital]

Za vzdržzevanje temperature zraka (T 20 C) v neki sobi se trošsi moč P1 = 2000W,
ko je zunanja temperatura Tzun = 10. V zunanju steno debeline d1 = 10cm vgradijo
okno površine S = 0, 5m2, ki ga predstavlja steklena plošča debeline d2 = 0, 5cm. Moč
potrebna za vzdrčzevanje iste temperaturne razlike naraste na P2 = 3160W. Toplotne
izgube zmanjšajo tako, da stekleno ploščo v oknu nadomestijo s tako, ki ima debelino
d3 = 1 cm. Kolikšsna sta koeficienta toplotne prevodnosti zidu in stekla ?

Tuki, če mi lahko kdo samo nakaže kaj je treba, vem da je treba uporabit enačbo za prevajanje, samo ne vem kako nastavit tukaj

Ploščati kondenztor z razmikom plošč d=2cm in površino s=1dc priključimo na napetost. Vir napetosti odmaknemo in podvojimo razdaljo. Koliko dela pri tem opravimo?

Pravokotno zanko z uporom R vrtimo s kotno hitrostjo w v homogenem magnetnem polju z gostoto B. Kolikšen tok teče po zanki? S kolikšnim povprečnim navorom moramo vrteti zanko?

In še nekaj v zvezi s tokokrogi:

Ko si pri tokokrogu za drugi Kircchovo zakon izbereš zanko, kako veš pri katerih napetostih moraš uporabit predznak +, pri katerih pa ? In kako ravnaš, če je v tej zanki še ena napetost?

[kapital]

Če je deščica podprta v sredini, kako izračunaš navor, če deščica ni lahka?(pol vsaka masa povzroča navor najbrž??)

S kolikšnim pospeškom se giblje voziček, če je na ravni podlagi brez trenja, povezan s škripcem, na katerem je utež z maso 50 g,ki začne prosto padati..
Masa vozička je 50 g. Jest sm razmišlajal takole: če ni trenja, potem se voziček giblje z istim pospeškom, kot je pospešek prostega pada, to je 10m/ss, ampak pravilen odgovor je 5. Zakaj?

Kaj pomeni pojem lastna frekvenca?

[Aniviller]

1) Seveda, teza prijemlje v teziscu in povzroca navor (razen ce je tezisce v osi).

2) Vozicek se giblje z istim pospeskom kot utez, to pa seveda ni prosti pad. Sile si poglej: gonilo pospeska je samo teza utezi, pospesevat moras pa obe telesi.

Formalno lahko vpeljes silo vrvice F. Potem velja za vozicek
\(Ma=F\)
in za utez
\(ma=mg-F\)
Sistem enacb resis za F in a.

[kapital]

A je pravilno tudi tako pol:

Sila teže na sistem je 0,05kg*10m/ss=0,5N.

Zdej pa obravnavamo ti dve telesi kot en sistem, na katerga deluje vsota vseh sil 0,5N.

F=ma --> a=F/m = 0,5N/0,1=5m/ss

A je to pravilno, al tuki sam po naključju tud prav pride?

[Aniviller]

To je pravilno, ni pa vedno varno, ker moras vedet kaj pocnes. V bistvu si zravnal vrvico in vse skupaj obravnaval. Cim imas kaj vec vrvic ali skripcev, je vedno boljse uvesti pomozne sile v vrvicah in obravnavati vsako telo posebej (kot sem zgoraj nakazal).

[kapital]

Ribič je v vodo spustil dva trnka, katerih plovca sta med sebojno odaljena za 30 cm. Ribe, ki plavajo okrog trnkov povzročajo tresenje plovcev in to na vodni gladini ustvarja valovanje z valovno dolžino 12 cm. V katerih primerih glede na zveznico ploskev dobimo v veliki oddaljenosti od plovcev ojačitev valovanja, če plovca nihata sočasno?

To je dobesedno prepisana naloga. Jest sm uporabo formulo za ojačitev, ampak pridjo kr eni kot, torej narobni. Zakaj fizika tukaj ne deluje?

[Aniviller]

Zakaj bi bilo to narobe? Pac poracunas pri katerih kotih so ojacitve, ce prav izracuas mora bit prav.

[kapital]

Formula: kot= arcsin(valovna dolžina*N/razdalja)

Rezultati po formuli za ne=1,2: 23%, 0,24??)

Pravilni rezultati: 90, +166, +-37.

Btw: Pri kerem N moraš nehat?

[Aniviller]

Kolicina ojacitev je odvisna od razmerja razdalje in valovne dolzine: formula ti bo itak crknila ce bos dal v arkus sinus stvar po absolutni vrednosti vecjo od 1.

Druga stvar je, da je ta formula za kot, merjen gleda na pravokotnico na zveznico. Kot 0 je v smeri v kateri sta razdalji do zamaskov enaki - ce sta nihanji v fazi, je tam vedno ojacitev (n=0). Najbrz to resitev navajajo kot 90 stopinj.

[kapital]

- Ali je možno, da se pri različni ojačitvah valovanja spreminja valovna dolžina?
- Ali je formula za ojačitve kaj odvisna od valovanja, al to čist zmeri velja na tak način?
- A je pravilo, da ojačitve niso več možne, ko pride uno več kot 1?

[Aniviller]

- ne, valovna dolzina je pogojena s frekvenco in hitrostjo valovanja. V solskih primerih je hitrost ponavadi vedno konstantna, frekvenca je pa itak dolocena s virom valovanja.
- tista formula velja za izvora ki sta v fazi (in imata seveda enako frekvenco, drugace sploh ni interference), in za priblizek neskoncne oddaljenosti od izvorov (ce si blizu, se pozna, da sta kota do obeh izvorov razlicna). Ce imas fazni zamik, ga moras tudi v formuli upostevat. Lahko pa celo stvar z lahkoto na novo izpeljes. Ce gledas pod kotom fi, je iz geometrije ocitno da je pot do enega izvora za razdalja*sin(fi) daljsa kot do drugega. V tej razliki razdalj mora biti celo stevilo valovnih dolzin, drugace se vala ne sestejeta konstruktivno, torej razdalja*sin(fi)=n*lambda. Pa imas tvojo enacbo.
- ja; sinus ne more bit vec kot ena, torej tisti "n"-ji ze matematicno nimajo nobenega smisla.

[kapital]

Kako v formuli upoštevaš fazni zamik?


In še tole:

S kolikšno močjo deluje črpalka, ki z mirujoče gladine velikega jezera črpa vodo na višino
h = 10 m tako, da vsako sekundo po cevi s presekom S = 10 cm2 stečce deset litrov
vode? Gostota vode je 1000 kg/m3, težzni pospeˇsek pa g = 10 m/s2. Viskoznost
vode zanemarimo.

A je pravilen tak način razmišljanja:

Desetim litrom vode se spremeni potenicalna energija iz nič na mgh, to je na 10J.

Vsako sekundo se potemtakem spremeni 10J energije.

Delo je sprememba energije je 10J. Moč je delo na časovno ento je 10 W?

[Aniviller]

Ce pogledamo tist razmislek od kod pride ta formula, fazo dodamo takole:
razdalja*sin(fi)=(n+faza/(2*pi))*lambda
ker zaradi faznega zamika pride notri n valovnih dolzin plus toliksen delez vala kolikor je fazni zamik (fazni zamik 2pi sta spet v fazi). Ce to obrnes in izrazis fi vidis kje nastopa faza. Edino pazit moras kateri prehiteva (od tega je odvisno ali je fazni zamik pozitiven ali negativen).

Druga naloga: kaj pa kineticna energija? Pa mgh ni 10J ampak 1000J (m=10kg, g=10m/s^2, h=10m).

[kapital]

Ja jest misim, da če črpalka, samo črpa na neko višino vodo, potem ji povečuje samo potencialno enrgijo. Zato sploh ne razumem zakaj je podan presk cevi, če itak veš, da jo v eni sekundi dvigne 10l vode. To pomei, da ji spremi potencialno energijo iz npr. 0 na mgh = 10*10*10=1000J. To sepravi, da pač iz neke druge oblike motorja spremni energijo v potencialno energijo vode in potem samo še dam delo = Sprememba enerfije =1000W? A je prav tako?

[scmoky]

Kinetično rabiš zato da dovolj hitro črpaš, torej mora met tale curek neko hitrost , ki t je podan z volumskim pretokom