NI MI JASNO TO, DA JE ZAČETNI PODATEK V km/h REZULTAT PA V m, VSTAVILI PA SMO V ENAČBO IDENTIČNI DAN PODATEK TOREJ 100 km/h.
Že v naprej se zahvaljujem za kakršno koli pomoč. Lp
Mehanika 2.
Mehanika 2.
Lepo pozdravljeni ponovno. Imam po vsej verjetnosti čisto enostaven problem, ki je pravilno rešen, vendar si rešitve ne znam pojasnit. Zato bi prosil nekoga, da mi pojasni rešitev. In sicer prilagam sliko naloge z rešitvijo:
NI MI JASNO TO, DA JE ZAČETNI PODATEK V km/h REZULTAT PA V m, VSTAVILI PA SMO V ENAČBO IDENTIČNI DAN PODATEK TOREJ 100 km/h.
Že v naprej se zahvaljujem za kakršno koli pomoč. Lp
NI MI JASNO TO, DA JE ZAČETNI PODATEK V km/h REZULTAT PA V m, VSTAVILI PA SMO V ENAČBO IDENTIČNI DAN PODATEK TOREJ 100 km/h.
Že v naprej se zahvaljujem za kakršno koli pomoč. Lp
Re: MEHANIKA 2.
Ja, poglej zvezo:
\(a=-2v\).
Očitno konstanta \(-2\) ne more biti brezdimenzijska (brez enote).
Pa drugič pazi, kaj vstavljaš (vstavil si podatek v km/h, dobil pa rezultat v m).
\(a=-2v\).
Očitno konstanta \(-2\) ne more biti brezdimenzijska (brez enote).
Pa drugič pazi, kaj vstavljaš (vstavil si podatek v km/h, dobil pa rezultat v m).
Re: MEHANIKA 2.
Kaj to pomeni, da je napaka moja?
To je rešil profesor Matej Vesenjak v dveh letih dvakrat imam zapiske za 2009/2010 in 2010/2011.
In poleg rezultata je klicaj v drugih enako rešenih zapiskih.
Kaj to pomeni torej? Tvojih besed si nisem znal najboljše interpretirati.
Sej to razumem da konstanta -2 ni brez enote ampak ne razumem zakaj smo vstavili v enačbo 100 km/h dobili pa m.
To je rešil profesor Matej Vesenjak v dveh letih dvakrat imam zapiske za 2009/2010 in 2010/2011.
In poleg rezultata je klicaj v drugih enako rešenih zapiskih.
Kaj to pomeni torej? Tvojih besed si nisem znal najboljše interpretirati.
Sej to razumem da konstanta -2 ni brez enote ampak ne razumem zakaj smo vstavili v enačbo 100 km/h dobili pa m.
Re: MEHANIKA 2.
Vse enote izgledajo kot da so sproti izmisljene. Hitrost in pospesek nimata istih enot in ce hoces izrazit sorazmerje pospeska in hitrosti, ima sorazmernostna konstanta reciprocne enote casa (recimo h^-1 ali s^-1 ali kaj podobnega). Kako je prislo do metrov je torej nesmiselno vprasanje ker je naloga nepravilno zastavljena.
Re: MEHANIKA 2.
Hvala za odgovor 
zdaj pa razumem 
Lp
zdaj pa razumem Lp
Re: MEHANIKA 2.
Lepo pozdravljeni. Spet jaz in spet novi problem. Upam da mi ga boste pomagali tudi tokrat rešiti.
Problemi so obkroženi s ? (tretji problem ko je vstoa vseh sil mi je jasen tam sem se zmotil in po pomotoma obkrožil)
Ni mi jasno kako določatipredznake pri momentih. Razumem da je vrtenje v smeri urinega kazalca - nasproti urinega kazalca pa +.
Vendar je tisto kaj me jezi kje se naprimer pri valju srečata polmer = r in sila F itd. (sila pa se potem verjetno vrti do r oz. središča po najbližji poti?).
Hvala že vnaprej za odgovor. LP
Problemi so obkroženi s ? (tretji problem ko je vstoa vseh sil mi je jasen tam sem se zmotil in po pomotoma obkrožil)
Ni mi jasno kako določatipredznake pri momentih. Razumem da je vrtenje v smeri urinega kazalca - nasproti urinega kazalca pa +.
Vendar je tisto kaj me jezi kje se naprimer pri valju srečata polmer = r in sila F itd. (sila pa se potem verjetno vrti do r oz. središča po najbližji poti?).
Hvala že vnaprej za odgovor. LP
Re: MEHANIKA 2.
Zanima me še zakaj smo takoj v prvi nalogi zapisali a = 2a. Kaj to je po vsej verjetnosti potem pravilo ali ne? Ker vrv ne drsi če se ne motim...?
Re: MEHANIKA 2.
No pri silah je vedno iz slike ocitno v katero smer vrtijo. Itak si moras izbrat os vrtenja, ker je od nje odvisno kaksen vztrajnostni moment moras vzet. Poglej kje sila prijemlje in bo jasno kam vrti; ce sila ni pravokotna na zveznico med prijemaliscem in osjo, gledas samo pravokotno komponento, tista ki vlece radialno iz osi nic ne naredi. Strogo gledano bi moral delati z vektorji in potem bi smer navora avtomatsko prisla ven (vektorski produkt sile in rocice da navor, ki kaze v smeri osi vrtenja).
Sama izbira katera smer je + in katera - niti ni tako pomembna, edini pogoj je, da povsod uporabis isto definicijo (kotni pospesek, kotna hitrost, kot zasuka, navor, vsi morajo imeti enak dogovor o pozitivni smeri). Marsikdaj se izbere obratno, samo zato da je potem kotni pospesek pozitiven v tisto smer kamor se stvar dejansko premika.
Slike tukaj so zelo pregledne:
http://en.wikipedia.org/wiki/Torque
Pospesek tezisca valja je pol manjsi kot pospesek zgornjega dela valja ker je na polovicni razdalji.
Sama izbira katera smer je + in katera - niti ni tako pomembna, edini pogoj je, da povsod uporabis isto definicijo (kotni pospesek, kotna hitrost, kot zasuka, navor, vsi morajo imeti enak dogovor o pozitivni smeri). Marsikdaj se izbere obratno, samo zato da je potem kotni pospesek pozitiven v tisto smer kamor se stvar dejansko premika.
Slike tukaj so zelo pregledne:
http://en.wikipedia.org/wiki/Torque
Pospesek tezisca valja je pol manjsi kot pospesek zgornjega dela valja ker je na polovicni razdalji.
Re: MEHANIKA 2.
hvala ponovno!
Pospesek tezisca valja je pol manjsi kot pospesek zgornjega dela valja ker je na polovicni razdalji.
Tvoje zadnje povedi pa ne razumem mislim razumem da je pospešek težišča pol manjši kot pospešek zgornjega dela valja zaradi polovične razdalje.
Vendar v prvi nalogi na skeniranem listu piše aq=2av to pa se tiče valja in bremena. Te zveze pa ne razumem.
Lp
Pospesek tezisca valja je pol manjsi kot pospesek zgornjega dela valja ker je na polovicni razdalji.
Tvoje zadnje povedi pa ne razumem mislim razumem da je pospešek težišča pol manjši kot pospešek zgornjega dela valja zaradi polovične razdalje.
Vendar v prvi nalogi na skeniranem listu piše aq=2av to pa se tiče valja in bremena. Te zveze pa ne razumem.
Lp
Re: MEHANIKA 2.
Oz. to je ravno zaradi tega ker je pač vrvica brmena nekje v težišču za valj pa je na vrhu=?
Re: MEHANIKA 2.
Vrh valja gre z isto hitrostjo kot breme ker sta na isti vrvici.norec napisal/-a:hvala ponovno!
Pospesek tezisca valja je pol manjsi kot pospesek zgornjega dela valja ker je na polovicni razdalji.
Tvoje zadnje povedi pa ne razumem mislim razumem da je pospešek težišča pol manjši kot pospešek zgornjega dela valja zaradi polovične razdalje.
Vendar v prvi nalogi na skeniranem listu piše aq=2av to pa se tiče valja in bremena. Te zveze pa ne razumem.
Lp
Re: Mehanika 2.
Hvala!
Imam še eno vprašanje valj se vrti zaradi neke sile in giblje v klanec ter je sila trenja v smeri gibanja oz. v smeri klanca.
In sicer kakšno je pravilo glede pravilne postavitve sile trenja (kdaj kaže v smer klanca in kdaj iz njega).
Iz nalog sodeč je sila trenja vedno v smer klanca ne glede na to kam se giblje predmet?
Lp
Imam še eno vprašanje valj se vrti zaradi neke sile in giblje v klanec ter je sila trenja v smeri gibanja oz. v smeri klanca.
In sicer kakšno je pravilo glede pravilne postavitve sile trenja (kdaj kaže v smer klanca in kdaj iz njega).
Iz nalog sodeč je sila trenja vedno v smer klanca ne glede na to kam se giblje predmet?
Lp
Re: Mehanika 2.
Povsem nepomembno, ce jo narobe usmeris bo pac njena velikost prisla negativna.
Re: Mehanika 2.
Hvala ti. Sej vem da sem že tečen, ampak z zgoraj skeniranega lista spodnja oz. 2 naloga smo nastavli moment za kolut valja in me zanima zgolj še tole kako postaviti koordinatni sistem da bom lahko vektorsko zapisal momentno enačbo. Ker prave predznake takšne ko so v nalogi dobim zgolj če upoštevam kar dva koordinatna sistema pri istem valju (2*x smer kot je razvidno z slike) torej za isto momentno enačbo tole pa verjetno ni pravilno?
Lp
Lp
Re: Mehanika 2.
Vse kar rabis je odlocitev o smereh. Ce si recimo izberes smeri kotov in smeri koordinate x kot na tejle sliki ki jo prilagam, potem so vsi predznaki jasni:
Translacija valja:
\(Ma=F_{tr}-S_1+F_{G}\sin\alpha\) (trenje je v smeri koordinate x, vrvica je v nasprotni smeri, dinamicna komponenta teze valja pa tudi v smeri x)
Translacija utezi:
\(ma=S_2-F_g\) (vrvica vlece v smeri koordinate x, gravitacija v obratni)
Rotacija valja:
\(J\alpha=-F_{tr}R\) (glede na os v srediscu valja bo trenje zavrtelo v nasprotni smeri glede na naso izbiro meritve kota)
Rotacija skripca:
\(J'\alpha'=(S_1-S_2)R\) (S1 poskusa zavrteti v smeri puscice za kot, S2 obratno).
Pospeski seveda veljajo za isti koordinatni sistem (a je drugi odvod x-a in \(\alpha\) ter \(\alpha'\) ustrezata pospesku kotov v smeri izbranih zakrivljenih puscic). To dejstvo rabis, da povezes kotni in navaden pospesek: ce valj pospesuje navzdol (a pozitiven), je tudi kotni pospesek pozitiven (kotali se tako, da se vrti v smeri puscice). Velja torej \(a=R\alpha=r\alpha'\).
Ce bi izbral smer merjenja kota obratno (obrnil ukrivljeno puscico na sliki), bi bil pa predznak obraten: \(J\alpha=F_{tr}R\) in \(a=-R\alpha\), in bi bilo spet vse prav. Vektorske enacbe ne rabis ker je geometrija taka da je je vse pravokotno. Bistveno je, da si izberes kaj tocno so tvoje kolicine in glede na to odlocitev postavis enacbe. Lahko seveda upostevas dogovor o tem da kot meris vedno v pozitivni smeri (proti urinemu kazalcu)... ne bo pa nic narobe ce si oznacis po svoje - lahko bi si celo izbral nasprotni smeri oznake kota za valj in skripec, samo pravilno bi moral upostevat predznake. Prav tako velja za izbiro smeri sil: ce vzames + ce kaze v smeri koordinatne osi in - v obratnem primeru, bo vse ok.
Translacija valja:
\(Ma=F_{tr}-S_1+F_{G}\sin\alpha\) (trenje je v smeri koordinate x, vrvica je v nasprotni smeri, dinamicna komponenta teze valja pa tudi v smeri x)
Translacija utezi:
\(ma=S_2-F_g\) (vrvica vlece v smeri koordinate x, gravitacija v obratni)
Rotacija valja:
\(J\alpha=-F_{tr}R\) (glede na os v srediscu valja bo trenje zavrtelo v nasprotni smeri glede na naso izbiro meritve kota)
Rotacija skripca:
\(J'\alpha'=(S_1-S_2)R\) (S1 poskusa zavrteti v smeri puscice za kot, S2 obratno).
Pospeski seveda veljajo za isti koordinatni sistem (a je drugi odvod x-a in \(\alpha\) ter \(\alpha'\) ustrezata pospesku kotov v smeri izbranih zakrivljenih puscic). To dejstvo rabis, da povezes kotni in navaden pospesek: ce valj pospesuje navzdol (a pozitiven), je tudi kotni pospesek pozitiven (kotali se tako, da se vrti v smeri puscice). Velja torej \(a=R\alpha=r\alpha'\).
Ce bi izbral smer merjenja kota obratno (obrnil ukrivljeno puscico na sliki), bi bil pa predznak obraten: \(J\alpha=F_{tr}R\) in \(a=-R\alpha\), in bi bilo spet vse prav. Vektorske enacbe ne rabis ker je geometrija taka da je je vse pravokotno. Bistveno je, da si izberes kaj tocno so tvoje kolicine in glede na to odlocitev postavis enacbe. Lahko seveda upostevas dogovor o tem da kot meris vedno v pozitivni smeri (proti urinemu kazalcu)... ne bo pa nic narobe ce si oznacis po svoje - lahko bi si celo izbral nasprotni smeri oznake kota za valj in skripec, samo pravilno bi moral upostevat predznake. Prav tako velja za izbiro smeri sil: ce vzames + ce kaze v smeri koordinatne osi in - v obratnem primeru, bo vse ok.
- Priponke
-