Lep pozdrav!
Potreboval bi pomoč pri sledeči nalogi:
Izračunati je potrebno el. kvadrupolni moment jedra Be9 z modelom, da ima to jedro dve dotikajoči se kroglici (helijevi jedri) + še en nevtron nekje v sredini dotikališča. Radij delca oceni z zvezo \(r=r_0 A^{1/3}\)
Preostali nevtron je v modelu nekje v sredini dotikališča najverjetneje za to, da ga lahko zanemarimo? Pomoje je najbolje, da nato postavim koordinatno izhodišče v stikališče in uporabim:
\(q_0=\int \rho_e (r) (3z^2-r^2)d^3r\)
Gostota naboja je Ze/V, pri čemer je V volumen obeh kroglic. Kako pa bi postopal dalje, pa nevem.
Za vsakršno pomoč se zahvaljujem!
lp
Jedrska fizika
Re: Jedrska fizika
Zgornje naloge res nihče ne zna? Morda vsaj kakpšen namig za nadaljnje delo?
me pa zanima še, če sem se naslednje lotil pravilno. Naloga se glasi:
Vzorec nekega elementa z dvema naravnima izotopoma postane aktiven z ujetjem nevtrona. Po eni uri v reaktorju ga damo v števec, v katerem se beleži celotno število razpadov v eni uri v dnevnih intervalih. zraven je še tabela s časi in vrednostmi razpadov.. Pri Času (v dnevih) 0 je vrednost 102515, pri času 1 79205 in tako naprej za čase 1 do 10 in še 20, 40 60 ... do 200. Določiti je treba razpolovne čase in začetne aktivnosti dveh komponent in ugotoviti za kateri element gre.
Jaz sem se tega lotil tako, da sem iz dveh parov podatkov dobil dve enačbi, npr.:
\(\Delta N_1=\lambda N_0 e^{-\lambda t_1} \Delta t\)
\(\Delta N_2=\lambda N_0 e^{-\lambda t_2} \Delta t\)
Pri tem je \(\Delta t\) v obeh primerih enak, torej lahko iz tega določim razpadno konstanto. Zanima pa me, kako tukaj upoštevati dva izotopa?
Hvala vnaprej!
lp
me pa zanima še, če sem se naslednje lotil pravilno. Naloga se glasi:
Vzorec nekega elementa z dvema naravnima izotopoma postane aktiven z ujetjem nevtrona. Po eni uri v reaktorju ga damo v števec, v katerem se beleži celotno število razpadov v eni uri v dnevnih intervalih. zraven je še tabela s časi in vrednostmi razpadov.. Pri Času (v dnevih) 0 je vrednost 102515, pri času 1 79205 in tako naprej za čase 1 do 10 in še 20, 40 60 ... do 200. Določiti je treba razpolovne čase in začetne aktivnosti dveh komponent in ugotoviti za kateri element gre.
Jaz sem se tega lotil tako, da sem iz dveh parov podatkov dobil dve enačbi, npr.:
\(\Delta N_1=\lambda N_0 e^{-\lambda t_1} \Delta t\)
\(\Delta N_2=\lambda N_0 e^{-\lambda t_2} \Delta t\)
Pri tem je \(\Delta t\) v obeh primerih enak, torej lahko iz tega določim razpadno konstanto. Zanima pa me, kako tukaj upoštevati dva izotopa?
Hvala vnaprej!
lp
Re: Jedrska fizika
Ni ravno v tem finta, da se s kroglicnim modelom izognes gostotnim integralom? Kroglice so pac kroglice.
Re: Jedrska fizika
Misliš gostoto naboja? Sej to sem itak mislil vzet konstantno. Potem mi ostane integral:
\(\int (3z^2-r^2)d^3r\)
Če imam kroglo v sredini koordinatnega sistema itak vzamem kar diferencial volumna s krogličnimi koordinatami. Sedaj pa ne znam nastavit če imam kroglo (oz pač dve v tem primeru) izven koordinatnega izhodišča (premaknjeno za R). Je sploh tako pravilno?
\(\int (3z^2-r^2)d^3r\)
Če imam kroglo v sredini koordinatnega sistema itak vzamem kar diferencial volumna s krogličnimi koordinatami. Sedaj pa ne znam nastavit če imam kroglo (oz pač dve v tem primeru) izven koordinatnega izhodišča (premaknjeno za R). Je sploh tako pravilno?