Upor, upornik, prevodnost

[Mare]

Folk, jst bi vas prosu za eno uslugo (tut člani strokovnega sveta Kvarkadabre se lahko vmešate).
Pri predmetu fizike sem naredil seminarsko z naslovom Upor, upornik, prevodnost in sem na široko opisoval te pojme in podajal primere, zdej mi je pa padl na pamet, da bi lahk kot zanimivost (recimo kot zadnjo stran seminarske) naredu to, kake razlage ma folk za te tri pojme recimo v osnovni šoli, v srednji šoli, na fakulteti, pa recimo kdo k dela na tem področju (kakšne iterpretacije podajajo učbeniki, pa profesorji, pa tko naprej na stopnjah k sm jih naštel). No, jst bi to lepo pol zbral na eno al pa dve strani, pa vklujču notr v seminarsko. Zdej obstaja sam en problem...to morm jst jutr oddat Zdej če vas ne bo dost tega napisal, bom ta del pač spustil, bi pa prosu tiste, k jih to zanima, pa k bi mi radi pomagali, da to nrdijo... Hvala vnaprej.

P.S.:To bi pr mojmu profesorju zihr fajn izpadl, ker je pristaš kakih izvirnih idej pa tega, tko da mi dobra ocena ne bi ušla... HELP SOS!

[jerneju]

Hja. Očitno ti nihče pomagal in je tudi že prepozno. Ta forum je preprosto premalo obiskan. Nikogar ne zanima fizika.

Sicer pa jaz ne vem, kaj je razlika med uporom in upornikom. Povej mi, prosim.

[Jacques]

A nisi fizik?
Upor je ponavadi diskreten element v električnih vezjih. Pri integriranih vezjih pa je narejen kar iz ene od sestavin, ki jih uporabimo za izdelavo npr. tranzistorja in se od samega tranzistorja fizično ne loči (oba sta narejena v istem substratu). Pojem upornik ponavadi označuje snov iz katere je sam upor narejen. Lastnost upora oziroma upornika je upornost. To je grobo rečeno razmerje med tokom in napetostjo na njem. Prevodnost je dualna količina upornosti. Velja namreč R=1/G. (R=upornost, G=prevodnost) Enote upornosti so ohmi (grška črka omega), (1ohm=1V/A),prevodnosti pa Siemensi (S))

[Pentium]

Po OŠ definicijah je upornik tisto, čemur ti praviš upor, torej elektronski elemnt, električni upora pa tisto, čemur ti praviš upornost in ima za enoto ohme.

Je pa brez veze, da poznamo prevodnost in upornost, saj potrebujemo samo eno.

[Mare]

Jst če nism fizik? Zaenkrat se še ne smatram za fizika, upam da sicer to nekoč bom, ampak za zdej sm sam še ljubitelj fizike. Drgač pa mam jst kr mal pojma o teh stvareh, jst sm sam pričakvau drugačne razlage, kakšne zanimive primere, pa se je izkazal, pa tut sam sm poštudiru, da je te pojme težk na kak drug način razložit pa kake zanimive primere dat Drgač pa hvala vsem k ste vsaj mal zanimanja pokazal...

[Jacques]

Saj ni tako pomembno kako stvari imenuješ. Bolj so važni zakoni, ki jih opisujejo.

Je pa brez veze, da poznamo prevodnost in upornost, saj potrebujemo samo eno.

Ja ko smo pri enosmernih razmerah res. Ampak takoj ko imamo harmonične signale (sinus) je potrebno v kompleksni analizi uvesti impedanco (kompleksno upornost Z=R+iX) oziroma admitanco (kompleksno prevodnost Y=G+iB). Potem je razlika, če imaš kompleksno število pri kakih dolgih "klobasah" v števcu ali imenovalcu