FIZIKA, ELEKTRIČNI UPOR, TOK

[shrink]

Pojma nimam, o čem govoriš: bodi bolj specifičen.

[DirectX11]

Verjetno je mišljeno za sisteme, ki so magnetno nasičeni recimo tuljava v vezju. Tukaj me zanima zakaj superpozicija odpove. Če seveda jaz pravilno interpretiram zapisano v knjigi.

[shrink]

Ok, sedaj mi je jasno, kam pes taco moli. Torej: superpozicija je princip, ki se ga lahko uporabi le za linearne sisteme. V elektrotehniki so to vezja sestavljena iz elementov z linearno karakteristiko. Čim je element nelinearen, superpozicije na vezju ni moč uporabiti.

Tuljava je v osnovi linearen element. Najbrž pa v določenem območju izkazuje nelinearnost (pač natančno citiraj iz knjige, da ne ugibam, kaj je mišljeno).

Sama karakteristika nasičenja pa je npr. vidna na tej sliki:



V območju 1 je transformator linearen element, v območju 2 in 3 pa ne več. V območju 3 pride do nasičenja (napetost s tokom več ne narašča). Princip superpozicije je moč uporabiti le v linearnem območju (1).

[DirectX11]

Hvala shrink, to bo to. Zelo dobra razlaga.

Tale bližinski pojav ni dobro definiran:

Podobno nehomogeno razporeditev gostote toka po prerezu povzroča tudi vodnik (tok), ki teče vzporedno z opazovanim vodnikom.

Kaj je mišljeno tukaj? Da teče tok vzporedno z vodnikom.

[shrink]

Pač dva vzporedna vodnika, po katerih teče tok.

[DirectX11]

Aja, torej se tok v obeh vodnikih odkloni, zaradi nastalega magnetnega polja okoli vodnika?

[shrink]

Seveda, vodnik s tokom je izvor magnetnega polja, ni pa "odklon toka" prava besedna zveza za nehomogeno gostoto toka.

[DirectX11]

Večkrat sem bral recimo o specifični upornosti ali pa specifičen volumen ter specifično \(x\). Zakaj so vpeljali specifične mere, ter zakaj se imenujejo tako?

Recimo specifična upornost je na enoto dolžine, specifičen volumen pa na enoto mase. Če nekje preberem recimo specifična entalpija, kako naj vem glede na katero enoto je podana?

hvala.

[shrink]

K navedbi količine spada tudi opis in enota. Še posebej je to standard v tehničnih vodah, kjer je na začetku knjige ali članka seznam uporabljenih simbolov s pripadajočimi opisi in enotami.

[DirectX11]

Ja, ampak zanima me bolj specifično ta "specifičnost".

Zakaj so jo vpeljali? Ker dejansko sem sedaj postal pozoren na to, da se v različnih vedah označuje "specifična x". Volumen, entalpija, entropija, upornost...

[shrink]

No, na "zakaj" najbrž najbolje odgovarja termodinamika, kjer je neki ekstenzivni količini "x" prirejena intenzivna količina "specifična x"; več o tem:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ekstenzivna_koli%C4%8Dina

[DirectX11]

Aja, torej ker delimo dve ekstenzivni količini, dobimo intenzivno količino ki je specifična x.

Prvič tole vidim. Vidim tudi da se uporablja na različnih področjih.

[DirectX11]

Mene zanima kako se integrira vektor, primer:

\(\int{ \vec{B} }ds\)

verjetno po posameznih komponentah?

[shrink]

Vektorsko funkcijo se integrira po komponentah, ja, ampak v tem primeru, če je \(\vec{B}\) vektor gostote magnetnega polja, je tudi \(d\vec{s}\) vektor, zato \(\vec{B}d\vec{s}\) pomeni skalarni produkt in je zato integral pravzaprav skalar.

[DirectX11]

Npr. da imamo neko dvopolno škatlico ki je sestavljena iz RLC elementov. Kakšna je razlika iskanje tokovne resonance proti napetostni resonanci tega vezja?

Sem si pogledal stvari na hyperphysics, vendar tam je govora o vzporedni in zaporedni resonanci. Kakšno ima to zvezo?