Kvarkadabra forum

derik napisal/-a:Viri napetosti imajo + tam, kjer je to označeno kot podatek (recimo baterija ima na eni strani +, na drugi pa -). Pri uporih pa je + tam, kjer vanje teče tok oz. kamor kaže puščica.

Joj kk enostavno . Hvala

Zdravo!
Jaz pa imam par vprasanj v zvezi z električnim uporom materialov (na katera ne znam odgovorit), pa sem napisala kar sem:
1. Kaj si predstavljate pod električnim uporom materiala in zakaj se ta spreminja, ko
material obremenimo?
2. Uporabite osnovno razumevanje kinematike in dinamike ter razložite, kako lahko samo z
opazovanjem nihajočega gibanja utemeljimo, da se pri gibanju sila v vzmeti s časom (in tudi
krajem) spreminja.
Hvala za odgovore ze v naprej

1. Kakšna obremenitev? Mehanska? Če je to mišljeno, potem je razlog jasen: mehanske obremenitve povzročajo deformacije materiala in s tem spremembo dolžine in preseka vodnika, kar rezultira v spremembi upornosti:

\(\displaystyle R=\rho\frac{l}{S}\Rightarrow\frac{dR}{R}=\frac{dl}{l}-\frac{dS}{S}\)

2. V skladu z opažanji je premik vzmetnega nihala iz ravnovesne lege enak:

\(x(t)=x_0\sin(\omega t)\)

Drugi odvod tega ti da pospešek nihala:

\(a(t)=-\omega^2 x_0\sin(\omega t)\)

Ker je pospešek časovno odvisen, je tudi sila, saj velja: \(F=ma\).

Krajevno odvisnost sile pa vidiš, če v zvezi za pospešek upoštevaš izraz za premik in tako dobiš:

\(a(t)=-\omega^2 x(t)\)

Ker je pospešek odvisen od \(x(t)\), je na osnovi \(F=ma\) tudi sila.

Pozdravljeni,
potrebujem pomoč pri naslednji nalogi:

V celici s površino membrane 100μm2 in prepustnostjo za Cl- ione 10*(-5) cm/s so klorovi ioni s koncentracijo 50mmol/l. V miselnem poskusu damo celico v zunanjo raztopino, v kateri je c(cl-)=150mmol/l. Izračunajte električni tok, ki steče v prvem hipu; tj. ko se koncentraciji ionov na obeh straneh membrane še ne spremenita.

Sama sem razmišljala nekako takole: I=JS, J=-Z(e0)D(ΔC/Δx). Pri čemer bi x lahko bil debelina membrane, D pa mi ni znan. Mogoče bi se dal dobiti iz prepustnosti 10*(-5) cm/s ? Ali pa nisem uporabila pravih enačb...

Če smem malo ugibati, bi rekel, da je prepustnost treba množiti z razliko v koncentracijah in površino membrane, da se dobi število ionov na sekundo. Potem pa še pomnožiti z nabojem iona, pa se dobi električni tok.

Mene zanima, zakaj v reaktančnih vezjih ko zapišemo impedanco v frekvenčnem prostoru, so ničle izraza napetostne resonančne frekvence, poli pa so tokovne resonančne frekvence?

V ničlah, oz. pri impedanci 0, je padec napetosti na vezju tudi 0, kar ustreza napetostni resonanci, pri kateri sta padca napetosti na induktivni in kapacitivni komponenti po velikosti enaka, a z nasprotnim predznakom in se zato medsebojno izničita. V polih, kjer je impedanca neskončna, pa je tok 0, oz. se izničijo toki, zato gre za tokovno resonanco.

Ali je to res derik?

Ali ni tako da se prav pri resonanci pojavijo neskončni toki ali napetosti. In ne 0.

V resonanci ima serijsko LC vezje impedanco 0, paralelno pa neskončno. Velikosti napetosti in toka pa so odvisne od tega, kam to priključiš. Če vezje priključiš na tokovni generator s konstantnim tokom, potem bo tok pač vedno tak, tudi v resonanci. Spreminjala se bo le napetost in to sorazmerno z impedanco. In obratno, če priključiš vezje na napetostni generator s konstantno napetostjo, se bo lahko spreminjal le tok, in sicer obratno sorazmerno z impedanco.

Imam vprašanje v zvezi z ohmskim zakonom.
Ohm trdi, da sta tok in napetost sorazmerna če je v vezju upornik/i. Kaj pa če upornika ni v vezju? To pomeni, da tok in napetost nista v sorazmerju? Kako potem v sledečem primeru izračunaš tok, če imaš podano samo napetost?

Narisati je treba skico vezja in s tem pojasniti, kaj je mišljeno z "ni upornika v vezju". Če je namesto upornika vodnik, je to upornik z upornostjo nič, če pa so namesto upornika odprte sponke, je to upornik z neskončno upornostjo. Ko to upornost vstaviš v enačbo ohmovega zakona, je v prvem primeru napetost nič, v drugem pa tok nič. Kakšna sta tedaj ustrezni tok in napetost, pa je odvisno od položaja in tipa generatorja in ostalih komponent vezja.

Če pola baterije, ki je v principu napetostni generator, povežeš z žico v kratek stik (upornik z upornostjo 0), tok ne bo neskončno velik (kar bi morda pričakovali glede na ohmov zakon), ker ga bo omejila notranja upornost baterije.

Tudi vodniki se obnašajo kot ohmski uporniki \(R=\zeta\frac{l}{S}\), ampak njihova upornost je ponavadi zanemarljiva. Bolj zanimivo je obnašanje drugih elementov (tuljave, kondenzatorji) pri izmeničnem toku. Treba pa je tudi povedati, da so ohmski uporniki idealizacija.

Super, hvala za odgovore. Malo sem se poglobila v ohmov zakon in pravzaprav dobila povratno informcijo, da je to zakon osnovan na podlagi eksperimentov- tako imas shrink prav, je samo idelizacija.

Zanima me pa se par stvari o drsnim uporniku in sicer:
1. ce mas podano npr. blah blah drsni upornik za 160ohm blah blah - to pomeni, da se lahko oz. oseba spreminja R od 0 do 160ohm?
2. Je mozno, da drsnik deli upor? npr.drsnik deli upor v razmerju 1:2 (napetost merimo na 3/4 upornika). Kaj to pomeni?

Hvala ze v naprej + cari ste

strela napisal/-a:Super, hvala za odgovore. Malo sem se poglobila v ohmov zakon in pravzaprav dobila povratno informcijo, da je to zakon osnovan na podlagi eksperimentov- tako imas shrink prav, je samo idelizacija.

Idealizacija pomeni, da pač v obravnavanem območju element izkazuje linearno odvisnost med napetostjo in tokom; v splošnem pa to ne velja: recimo dioda je primer takšnega nelinearnega elementa (za katerega ne velja Ohmov zakon).

Zanima me pa se par stvari o drsnim uporniku in sicer:
1. ce mas podano npr. blah blah drsni upornik za 160ohm blah blah - to pomeni, da se lahko oz. oseba spreminja R od 0 do 160ohm?

Ja, podatek se nanaša na maks. upornost, minimalna upornost pa je zanemarljiva, tako da se smatra kot 0. Naveden je še podatek, kako narašča upornost glede na lego drsnika (linearno, logaritemsko).

2. Je mozno, da drsnik deli upor? npr.drsnik deli upor v razmerju 1:2 (napetost merimo na 3/4 upornika). Kaj to pomeni?

Seveda: 1:2 pomeni, da je drsnik na 1/3 lege, 3/4 pa pač, da je na 3/4 lege. Če upornost linearno narašča z lego drsnika, potem tudi padec napetosti na njem linearno narašča.

\(W\) je energija.
\(W(t_0, t)\) je energija shranjena od nekega trenutka \(t_0\) dalje.
\(W(t_0, t) + W(t_0) \geq 0\)

Vprašanje:

Zakaj pri navedeni neenakosti pravimo da je element pasiven, če ustreza tej neenakosti?