Kvarkadabra forum

DirectX11 napisal/-a:

bargo napisal/-a:To bi tudi mene zanimalo. Bohrov model atoma in de Broglie. Nabita točka, ki pa to ne more biti, a ne?

Ne vem, kaj si mislil s tem.

shrink, to sem tudi jaz našel vendar ni nikjer nobene številke v enoti eV kot se to navaja za različne elemente periodnega sistema. Razen če jaz česa ne razumem.

Seveda je:

http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... band2.html

in

http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... ndper.html

shrink napisal/-a:

DirectX11 napisal/-a:

bargo napisal/-a:To bi tudi mene zanimalo. Bohrov model atoma in de Broglie. Nabita točka, ki pa to ne more biti, a ne?

Ne vem, kaj si mislil s tem.

shrink, to sem tudi jaz našel vendar ni nikjer nobene številke v enoti eV kot se to navaja za različne elemente periodnega sistema. Razen če jaz česa ne razumem.

Seveda je:

http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... band2.html

in

http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... ndper.html

Opa, to pa je nekaj. Hvala Shrink.

DirectX11 napisal/-a:

bargo napisal/-a:To bi tudi mene zanimalo. Bohrov model atoma in de Broglie. Nabita točka, ki pa to ne more biti, a ne?

Ne vem, kaj si mislil s tem.

Malce čudno se mi zdijo krožnice, po katerih naj bi se gibali elektroni, ki so fizikalno obravnavani, kot matematične točke. Ali to ne pomeni, da je v točki koncentriran neskončen naboj?

shrink, to verjetno misliš za posamezne elemente, npr. za Si je 1.1 eV.

Ne vem, kaj želiš vedeti: bodi bolj specifičen.

Jaz mislim, da ti misliš da jaz mislim, da želim vedeti za posamezne elemente periodnega sistema. Mene bolj zanima če bi ta Si vzel in spremenil lastnosti tako da bi iz 1.1 eV spremenil recimo na 2.2 eV. Ali bi bil še vedno polprevodnik?

DirectX11 napisal/-a:Jaz mislim, da ti misliš da jaz mislim, da želim vedeti za posamezne elemente periodnega sistema.

Ne mislim prav nič, dokler postavljaš nejasna vprašanja.

Mene bolj zanima če bi ta Si vzel in spremenil lastnosti tako da bi iz 1.1 eV spremenil recimo na 2.2 eV. Ali bi bil še vedno polprevodnik?

Tu si lahko izračunaš gostoto populacije prevodnih elektronov v odvisnosti od širine prepovedanega pasu:

http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hb ... mi.html#c4

Rezultati so sledeči (za T = 300 K):

\(1.1\mathrm{~eV}: 1.45\cdot 10^{16}\mathrm{~e^{-}/m^3}\)

\(2.2\mathrm{~eV}: 0.83\cdot 10^{7}\mathrm{~e^{-}/m^3}\)

\(3.0\mathrm{~eV}: 1.59\cdot 10^{0}\mathrm{~e^{-}/m^3}\)

\(3.3\mathrm{~eV}: 0.48\cdot 10^{-2}\mathrm{~e^{-}/m^3}\)

\(4.4\mathrm{~eV}: 2.76\cdot 10^{-12}\mathrm{~e^{-}/m^3}\)

Na osnovi tega lahko sklepaš, da je zgornja meja širine pasu, pri kateri bo vsaj 1 prevodni elektron v kubičnem metru snovi, cca. 3 eV.

En elektron znotraj kubičnega metra česa? V prepovedanem pasu?

DirectX11, mogoče praznega prostora, tistega, ki se širi. Vendar eden ni eden, temveč so trije.

Črvina v 2013 Čudeži in znanost
Pa naspi još jednu, za večite krivce,
za balansere,
naspi još jednu za moje drugare.

Naspi još jednu, za umorne livce,
za proletere, naspi još jednu za treču smenu.

Čakaj, zdej pa res nič ne razumem. Mi lahko kdo razloži, kaj je shrink mislil s tem.

Ker jaz o tem samo berem, ter nimam toliko znanja kot vidva.

Kakor jaz razumem, se v prepovedanem pasu ne nahaja noben elektron nikoli. Zato se imenuje prepovedani pas. Elektroni se nahajajo v valenčnem pasu in ko jim dodamo energijo skočijo preko prepovedanega pasu v prevodni pas. In ta energija se meri v eV.

Je približno tako?

DirectX11 napisal/-a:En elektron znotraj kubičnega metra česa? V prepovedanem pasu?

Saj je napisano: "In the case of the semiconductor, the density of states is of the same form, but the density of states for conduction electrons begins at the top of the gap."

Kakor jaz razumem, se v prepovedanem pasu ne nahaja noben elektron nikoli. Zato se imenuje prepovedani pas. Elektroni se nahajajo v valenčnem pasu in ko jim dodamo energijo skočijo preko prepovedanega pasu v prevodni pas. In ta energija se meri v eV.

Je približno tako?

Ja, ampak enota eV nima zveze s tem.

Prenehaj smetiti v resnih temah, pesniški trol!

Aja, mislim da vem kaj misliš.

Torej pri 3 eV širokem prepovedanem pasu bi se Si obnašal še kot polprevodnik z enim elektronom v valenčnem pasu. Ko bi bila širina večja bi postal izolator.

Kar pomeni da lahko manipuliramo s širino pri različnih elementih vendar nas to stane, da se element ne obnaša več kot predhodno. Torej če bi potrebovali izolator bi izbrali element, ki ima že takšno strukturo.

Gre za povprečne vrednosti, tako da je meja še nižja. Seveda pa za prevodnost par elektronov ne zadošča.

S širino pasu se da manipulirati, npr. z mehansko napetostjo: natezna napetost zveča širino, tlačna jo pa zmanjša. Bi se pa npr. Si prej mehansko porušil, preden bi uspeli spraviti širino na nivo izolatorja.

Zakaj superpozicija velja le za nenasičene sisteme? Verjetno magnetno nenasičene?

Hvala.