Sprememba entalpije.

[Anže98]

Pozdravljeni,

imam vprašanje iz entalpije in sicer konkretno v zvezi z entalpijo med kemijsko reakcijo. Za entalpijo smo rekli, da je toplota, ki se sprosti/veže pri konstantnem tlaku. Torej bi lahko pisali: \(\Delta H = \Delta W_n+p \Delta V = \Delta W_n + \Delta (nRT) = Q_p\) , če s \(Q_p\) označim toploto pri konstantnem tlaku. Ko računamo npr. spremembo reakcijske entalpije, dobimo podatke iz tabel za tvorbene entalpije, ki pa so navedene pri temperaturi 25°C. Ampak potem računamo kot da bi bila med procesom temperatura enaka, kar pa ni, ker se s toploto nekaj "dogaja". Kvečjemu bi lahko začeli z reaktanti pri 25°C z reaktanti pa ne moremo končati pri enaki temperaturi, razen če jih ohladimo/segrejemo. Ampak potem sprememba entalpije ni več takšna kot bi jo dobili sicer iz podatkov. Če ima kdo voljo bi prosil za nekoliko obširnejšo razlago, ker me vsa zadeva močno bega.

[shrink]

No, najprej je treba povedati, da je sprememba entalpije enaka oddani/sprejeti toploti LE pri konstantnem tlaku, ne velja pa to v splošnem; o tem je že bilo govora na forumu:

viewtopic.php?p=12582#p12582

Ker pa večina kemijskih reakcij poteka pri konstantnem tlaku, je to priročna definicija v okviru kemije.

Kar se tiče reakcijske entalpije, pa je ta enaka razliki med (tvorbeno) entalpijo produktov in (tvorbeno) entalpijo reaktantov (Hessov zakon).

[Anže98]

Hvala, do sem mi je jasno. Samo meni ni logično zakaj bi navajali produkte in reaktante pri enaki temperaturi? Ali se ne zaradi sproščene/oddane toplote spremeni tudi končna temperatura? Enako temperaturo po reakciji bi lahko kvečjemu dosegli z ohlajanjem/segrevanjem, ampak bi s tem tudi vplivali na samo entalpijo. Sama sprememba bi bila potem \(\Delta H + Q(ohlajanja/segrevanja)\). Kako je s tem?

[shrink]

Predpostavi se, da se vsa energija, ki se sprosti/porabi med reakcijo, izmenja z okolico v obliki toplote.

[Anže98]

Hvala. Zanima me še, zakaj toplota in delo nista dobri kot termodinamični spremenljivki?

[shrink]

Hvala. Zanima me še, zakaj toplota in delo nista dobri kot termodinamični spremenljivki?

Če je mišljeno kot količini stanja, je jasno zakaj: toplota in delo kažeta na spremembo stanja, ne pa na samo stanje.