desetiške predpone

[fogl]

Ali imajo desetiške predpone kakšne omejitve glede uporabe, nikoli nisem videl da bi kdo uporabil npr. h°C (hekto stopinje Celzija) ali pa npr. k€ (kilo EURov), s tem najbrž ni nič narobe (se pa čudno sliši)?

[Aniviller]

Ne samo to - predpone, ki niso potenca tisoc, se v znanosti ne uporabljajo. Prisotne so samo v vsakdanji rabi, kjer se uporabljajo samo nekatere predpone, ostale pa zvenijo cudno, ceprav so v skladu s standardom.

Za meter recimo nikoli ne uporabis vec kot "kilo", tudi ce so miljoni kilometrov (gigameter?).
Za maso podobno, ker imas tono. Hektogramov ni, so pa dekagrami (decigramov in centigramov pa tudi ni).
Podobno za litre.
Za cas tudi redko slisis predpone v pozitivno smer (megasekunde), ker imas ure in minute.

Poudarjam, standard bi dovoljeval vse kombinacije, vendar tradicija zagotavlja, da se za enote, ki so v rabi tudi za sirso javnost, uporabljajo samo nekatere izmed njih. Za ostale primere se raje uporabi eksponentno notacijo. Svetlobna hitrost je recimo 300 000 km/s ali \(3\cdot 10^8 m/s\), ne slisis pa 300 Mm/s.

Predpone naceloma veljajo za SI enote, lahko pa jih kombiniras s cimer koli. Za stopinje celzija wikipedija pravi:

SI prefixes with °C

Official policy also varies from common practice for the degree Celsius (°C). NIST states "Prefix symbols may be used with the unit symbol °C and prefixes may be used with the unit name 'degree Celsius'. For example, 12 m°C (12 millidegrees Celsius) is acceptable." However the use of prefixed forms of "°C" (such as "µ°C") has not been adopted in science and engineering; prefixed forms of the kelvin (which are precisely equivalent) are usually used instead.

Bi pa rekel da je to pravilno samo za intervalno rabo (kjer je ekvivalentno s kelvini). Celzijeva skala namrec ni absolutna in zato mnozenje s konstanto ni mogoce (predpona tukaj ne zamenja samo enote ampak tudi prestavlja izhodisce). Izjava "zunaj je \(1.2\,\rm k^\circ C\)" nima smisla. Lahko pa reces "zunaj je \(9.27\,\rm kK\)", ker so Kelvini absolutna skala. Nic pa ni narobe z izjavo "temperatura je padla za \(1\,\rm\mu^\circ C\)".

Za evre pa ni nobenih pomislekov, samo ekonomisti se pac ne spoznajo na predpone.

Veckrat se vidi tudi nepravilna raba "K" za kilo in "L" za litre, predvsem so zato krive drzave, kjer se SI standard nesramno ignorira. Videl sem tudi ze "gr" za grame. Matematicno sporno je tudi navajanje \(1{\rm\,kg}\pm 5\%\). Kljub temu, da se tako izgovarja, bi formalno morali pisati \(1{\rm\,kg}\cdot(1\pm 5\%)\).

[shrink]

Raba merskih enot in predpon je določena z zakonom (natančneje: z odredbo):

O D R E D B A o merskih enotah

Uporaba nepredpisanih enot je celo prekršek, ki se kaznuje z globo od 417,29 do 4.172,93 EUR:

http://www.mirs.gov.si/si/ostalo/aktual ... skih_enot/

[Roman]

No, ekonommisti in njihovi sorodniki uporabljajo tudi predponi mio in mrd, ampak tu seveda ne gre za fizikalne enote. Odredba pa je huda. Me prav zanima, ali je pri njej sodeloval kak fizik.

[end]

No pa sem dobil dodaten razlog zakaj moram opravit izpit iz meritev na faksu!

[Aniviller]

Zgornji link (uradni list) vsebuje grdo tipkarsko napako, ki bi lahko bila posledica nesposobnosti tistega, ki je prepisoval v elektronsko obliko. Lumen je oznacen kot Im namesto lm.

[shrink]

No, ekonommisti in njihovi sorodniki uporabljajo tudi predponi mio in mrd, ampak tu seveda ne gre za fizikalne enote. Odredba pa je huda. Me prav zanima, ali je pri njej sodeloval kak fizik.

Huda v kakšnem smislu?

Mislim, da fizikov pri sestavljanju ni bilo zraven, ker je govora o "veličinah" namesto o "količinah". Če bi bilo po moje, bi poimenovanje "veličina" zakonsko prepovedal, ker mi nikakor ne gre v ušesa.

[shrink]

Zgornji link (uradni list) vsebuje grdo tipkarsko napako, ki bi lahko bila posledica nesposobnosti tistega, ki je prepisoval v elektronsko obliko. Lumen je oznacen kot Im namesto lm.

Ja, res šlampasto besedilo: predpono \(\mu\) pišejo z "mi", eksponente pišejo z "na" (kot da ne poznajo ^), pa še kaj bi se našlo.

[Roman]

Huda v kakšnem smislu?

No, izgleda kot prepisovanje iz fizikalnega priročnika, brez kakšnega posebnega razumevanja. Veličina pa tudi mene praska po ušesih, ne morem pa se odločiti, kaj naj si mislim o opazljivkah (teh sicer ni v odredbi, so pa v Wikipediji).

[fogl]

Če lahko malo izven teme:
Kaj pa je sploh definicija veličine in količine oz. razlika med njima? Jaz si predstavljam da je veličina nekaj kar popisuje stanje (temperatura, tlak...), količina pa nekaj kar teče (toplotni tok, masni tok, sevalni tok...).

[Aniviller]

Kolicina je zame nekaj, kar ima merljivo "kolicino" oziroma vrednost, se pravi vse kar se da opisati z merskim stevilom. Velicina mi pa vedno izgleda kot nekaj "opisnega" ali kvalitativnega (v smislu veliko/malo/nekaj/nekoliko). Ce izvzamemo konstantno asociacijo na nazivanje vladarjev in podobnih "velicin". Povrhu vsega beseda zveni bolj juznjasko. Se strinjam s shrinkom da je beseda neprimerna za to rabo.

[=)]

Če lahko malo izven teme:
Kaj pa je sploh definicija veličine in količine oz. razlika med njima? Jaz si predstavljam da je veličina nekaj kar popisuje stanje (temperatura, tlak...), količina pa nekaj kar teče (toplotni tok, masni tok, sevalni tok...).

Ravno danes sem prebirala neki v stilu da je - svetilnost osnovna veličina v tehniki razsvetljave, ki se da fizikalno določiti in iz katere so izpeljane vse ostale veličine.
in me je prow "zbodlo" v ušesa (čeprav sem brala potiho...)
jaz takozvani veličini vedno rečem količina. Količina je po moje namreč bolj smiselna (sama sestava besede), ker pove KOLIKO, veličina pa je bolj površna saj pove nekakšno razmerje med velikostjo. Veličina poleg še ene veličine ni veličina. Količina poleg druge količine pa je še zmeraj količina... ampak, spet bluzimmmm...

[mriz]

A ni preprosto tako: veličina - kaj, količina - koliko?

[=)]

A ni preprosto tako: veličina - kaj, količina - koliko?

poglej si kakšne doktorske disertacije - tam lahko (očitno) uporabiš vse

[mriz]

Tako delitev (sicer v kontekstu senzorskih sistemov) je uporabil en moj profesor, ki je za moje pojme kar konkretni znanstvenik. On jih je še delil na take, ki karakterizirajo potek procesov (energetske in parametrske veličine) in take, ki karakterizirajo lastnosti in sestavo snovi.