Kvarkadabra forum

Ja, vendar pozitivno nabit delec, zaradi silnic, ki jih zazna se giba tja kamor je predpisano v naravi. Poanta je, da zaradi silnic, ker recimo v vakuumu, ni polja, ni silnic, in posledično tudi sile. Ali imam prav? Če ne, me lahko popraviš.

Ni mi jasno, kaj sploh želiš vedeti: če polja (sil) ni, se pač testni delci gibljejo enakomerno premo. To je pač trivialna ugotovitev, ki izhaja iz klasične fizike.

Hotel sem samo povedati, da ta trditev:

shrink napisal/-a: Drugače tista zveza pomeni, da se nek pozitivno nabit testni delec pospešeno giblje navzdol gradienta potenciala, medtem ko se negativno nabit delec pospešeno giblje navzgor gradienta.

je enaka temu, da obstajajo silnice.

Ne, to pomeni bistveno več, saj se različno nabiti delci v polju različno gibljejo.

Ok, se bom popravil:

To samo pomeni, da obstaja dvoje vrst silnic, ter posledično obstaja dvoje vrst naboja.

Ne razumeš: silnice so le ene vrste, testni delci (ki ne ustvarjajo polja) pa so različno nabiti.

Hmm, kako testni delec ki je nabit ne ustvarja polja?

Recimo da imamo popoln vakuum. Če tja postavimo proton, bomo imeli polje kjer silnice kažejo navzven, če dodamo še elektron pa se bo to polje zaključilo.

DirectX11 napisal/-a:Hmm, kako testni delec ki je nabit ne ustvarja polja?

Recimo da imamo popoln vakuum. Če tja postavimo proton, bomo imeli polje kjer silnice kažejo navzven, če dodamo še elektron pa se bo to polje zaključilo.

Očitno ne razumeš pojma testnega delca: gre za idealizacijo delca, ki ne vpliva na sistem, v katerem se nahaja. V primeru nabitega testnega delca njegov naboj ne vpliva na električno polje, v katerem se nahaja.

https://en.wikipedia.org/wiki/Test_particle

Aja, tako vi temu pravite. Torej testni delec ne vpliva na polje, čuti pa ga, in se pač premika v polju v odvisnosti od tega kako je nabit. Od tega kako je nabit, četudi je 1000 C, pa pač ne vpliva.

No, če ima naboj 1000 As, potem se ga očitno ne more obravnavati kot testnega delca v el. polju npr. z jakostjo 1 V/m.

Dobro ne razumem, naslednja dva zakona termodinamike:


Pri prvem zakonu, je nekje zapisan plus med členoma, nekje (kot je zgoraj) je pa minus.

Potem pri drugem zakonu ne vem kaj pomeni delta Q, ali to še vedno pomeni: "infinitezimalno majhna količina toplote". Ne vem kaj dobiš če deliš majhno količino toplote s temperaturo. To si nekako miselno ne predstavljam.

Hvala za pomoč.

Sedaj skoraj razumem oba.

Prvi ima lahko plus ali minus, odvisno od tega ali sistem opravlja delo ali pa nekdo opravlja delo na sistemu.

Potem drugi je: Q/T = S, kjer je S entropija. Verjetno je integral tukaj ploskovni integral. Naj me kdo popravi, če se motim.

Vendar si še vedno intuitivno ne predstavljam kako je lahko Q/T neka mera. Dobro bi bilo če nekdo to v parih stavkih razloži poljudnoznanstveno.

Gre za krivuljni integral med dvema stanjema sistema. Če recimo segrevaš vodo od ledišča do vrelišča, integriraš \(\int_{273}^{373}mc\frac{dT}{T}\) in dobiš spremembo entropije.

derik napisal/-a:Gre za krivuljni integral med dvema stanjema sistema. Če recimo segrevaš vodo od ledišča do vrelišča, integriraš \(\int_{273}^{373}mc\frac{dT}{T}\) in dobiš spremembo entropije.

Sedaj si me pa zmedel. Tukaj v integralu misliš dQ/T? Ali je pravilno dT/T? In od kje si dobil mc?

DirectX11 napisal/-a:Tukaj v integralu misliš dQ/T? Ali je pravilno dT/T? In od kje si dobil mc?

\(Q=m \, c \, \Delta T\)