Kvarkadabra forum

Ali ni tako da vsako stičišče vej ni nujno vozlišče, ampak mora veljati da sta vozlišči na različnem potencialu?

V vozlišču je samo en potencial. Poglej si https://en.wikipedia.org/wiki/Node_%28circuits%29

Kako je mišljeno da okno ne oklepa nobene veje? To pomeni, da znotraj sebe ne sme imeti nobene dodatne veje ampak samo okrog, torej v zanki?

Tako je. Če se da vezje narisati v eni ravnini, potem je najlaže računati s toki v oknih.
Poglej si https://en.wikipedia.org/wiki/Mesh_analysis

Hvala.


Zanima me kako iz te enačbe:
\(X = A e^{j\phi}\)

po odvajanju

dobimo:
\(X' = j\omega X\)

A je amplituda, e je eulerjeva konstanta, j je imaginarna enota.

Gre za odvajanje posredne funkcije po verižnem pravilu:

\([f(g(t))]'=f'(g(t))\cdot g'(t)\).

V tvojem primeru je:

\(f(t)=e^t\Rightarrow f'(t)=e^t\)

\(g(t)=j\phi(t)\Rightarrow g'(t)=j\phi '(t)=j\omega(t)\).

Če to upoštevaš v izrazu na vrhu, sledi:

\(X'(t)=Ae^{j\phi (t)}\cdot j\omega(t)=X(t) j\omega(t)\).

Vidim, da imaginarna enota ostane pri odvajanju.

Kako to, da je odvod od:
\(\phi (t)\)

Enak:
\(\omega (t)\)

Če je
\(\omega = 2 \pi f\)

Imaginarna enota je konstanta kot vsaka druga, fazni kot pa lahko mirno pišeš kot \(\phi =\omega t\), odvod tega pa je menda jasen.

Ne znam si predstavljati odvoda od faznega kota.

Ali se kje dobi kakšno animacijo na širnem internetu, ki bi to s sliko opisala?

Lahko mi pa opišeš intuitivno.

Odvod faznega kota je kotna hitrost, podobno kakor odvod poti je hitrost...

http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/rotq.html

Ne vem, kakšno predstavo bi rad za odvod kota, če pa želiš povezavo med kotom in krožno frekvenco pri sinusnem signalu, pa je to standardna predstava:



Drugače priporočam, da si prebereš:

https://en.wikipedia.org/wiki/Phasor

da ti bo jasno, kaj sploh pomeni izraz, katerega odvod te je zanimal.

Hvala maxwell, ja res je. Odvod poti po času je hitrost, vendar sem to pozabil. Sedaj mi je uspelo povezati kot in kotno hitrost.

Imam še vprašanja:

Kdaj in kje velja ta zveza:

\(P = \frac{1}{2} U I^*\)

Vem le, da je moč enaka napetosti pomnožene s tokom. Vendar od kje pride ena polovica, in zakaj je tok kompleksno konjugiran?

Hvala.

Ta zveza velja, kadar sta tok in napetost spremenljiva s časom (npr: napetost v hišni instalaciji se spreminja s sinusom..). Ta enačba ti podaja navidezno moč in jo označujemo s črko S, P pa uporabljamo za delovno moč. 1/2 pride iz zvez med kotnimi funkcijami, natančna izpeljava je v prvem linku, pa še dva linka za zraven če ti kaj pomaga.

http://www.ee.ic.ac.uk/hp/staff/dmb/cou ... cPower.pdf
http://lbm.fe.uni-lj.si/dejan/OE/OE2%20 ... OC(17).pdf
http://lbm.fe.uni-lj.si/oe/OE2_2009/Izm ... oc(21).pdf

PS: če te zanimajo osnove elektrotehnike obstajajo posneta predavanja, ki se izvajajo na FE, če te zanima lahko dodam link do njih.

Imam luknje v svojem znanju, zato sprašujem na tem forumu.

Še nekaj, zato da lahko gledam tudi angleško literaturo:

Kako se reče zančna, vozliščna in vejna metoda v angleščini?

Kako se reče zančna, vozliščna in vejna metoda v angleščini?

Loop analysis, nodal analysis, mesh analysis (electric circuit analysis methods).

Zanima me kako se pride iz tega:

\(\frac{V_{in}}{R} = -\frac{CdV_{out}}{dt}\)

do slednje enačbe:

\(V_{out} = - \frac{1}{RC}\int_{0}^{t}V_{in} dt\)

Če je karkoli nesmiselnega tukaj, je zato ker sem narobe prepisal v zvezek.

Hvala za pomoč

Imas diferencialno enacbo z locljivima spremenljivkama, zato spremenljivki locis vsako na svojo stran in integriras obe strani.

Najprej pomnozis z dt in R in dobis: \(V_{in}dt=-RCdV_{out}\). Sedaj integriras levo stran po casu, desno pa po Vout. Na koncu se delis z -RC in dobis enacbo tako zapisano kot je tvoja.

Hvala, maxwell.

Ali si mogoče elektrotehnik po izobrazbi? Imam še eno vprašanje glede krmilne karakteristike opamp in sicer:




Zakaj je na levi območje izkrmiljenja idealnega opamp na desni pa realnega. Saj se pomikaš po x osi levo in desno, glede na Ud in v enem primeru greš v pozitivno nasičenje v drugem pa v negativno nasičenje. Torej bi na obeh straneh bilo enako tako za idealnega kot realnega opamp.