Hvala za odgovor, ampak nisem zadovoljen.Roman napisal/-a:Nekako nisem prepričan, da razumem vprašanje. Poskusiva z začetkom. Najprej je bilo štetje. Če si hotel vedeti, koliko fižolčkov je v kupu, si jih postavil v vrsto in jih preštel. Če si dal zraven še en kup fižolčkov in te je zanimalo, koliko je vseh, si jih spet preštel. Ampak, če pa si že vedel, koliko fižolčkov v prvem in koliko v drugem kupu, je preštevanje nepotrebno, rezultat lahko dobiš bolj enostavno, s seštevanjem. Če sta kupa majhna, morda ni razlike, če pa je v prvem 500 fižolčkov, v drugem pa 800, je razlika med obema metodama že očitna. Izbira metode (operacije) je torej vprašanje gospodarnosti. Metodo (seštevanje) je bilo seveda treba najprej razviti, dodati simbole in jo izvajati pisno, šele potem se je lahko izkazala. Podobno je z množenjem, ki je v bistvu samo poenostavljeno (in bistveno bolj elegantno) seštevanje. En razlog za uvedbo nove metode je torej gospodarnost, drugi razlog pa je, da lahko z uporabo nove metode rešujemo probleme, ki jih prej nismo mogli. Zaenkrat toliko.Rock napisal/-a:Kdaj uporabimo posamezno operacijo?
Govoriš o preštevanju, to je, o seštevanju. Nisi odgovoril, zakaj seštevanje. - Ekonomičnost tudi ni pravi odgovor: mogoče boš razumel takole: kje je vzrok, da je 'gospodarnost'
indicirana (matematično pravilna metoda)?
