Matematični dokaz by Psi
Objavljeno: 8.2.2017 10:49
Pozdravljeni...
Že dlje časa se sprašujem, kakšno težo ima dejansko takoimenovani matematični dokaz, ki ga kot kontrapunkt sicer slabo napisani knjigi "Psi" na svoji spletni strani http://www.psi.si/sedem-dokazov/matematicni zapiše neznani avtor - bojda bi naj šlo za fascinantno odkritje? Prilepil sem ga sem:
Že to, da nekaj obstaja, zadosti trditvi, da bi lahko obstajalo neskončnokrat. Pri tej trditvi gre v bistvu zgolj za vprašanje razsežnosti.
O točki kot enem od osnovnih pojmov matematike je v matematičnih učbenikih zapisano, da obstaja ta neskončno majhen element prostora brez razsežnosti. Vendar to ne drži, saj tudi točka ne more obstajati brez ene, to je četrte razsežnosti – časa.
Časa kot četrte razsežnosti se sicer zavedamo, po krivici pa te razsežnosti ne obravnavamo enakovredno ostalim trem. Manjka nam namreč matematični dokaz o njihovi popolni enakovrednosti.
Če obstaja ena točka, pomeni, da lahko obstaja tudi več točk. Ker pa je točka brez prostorskih razsežnosti, to pomeni, da bi druge točke lahko obstajale le na mestu prve. Točke, ki se prekrivajo, pa predstavljajo v matematiki zgolj eno točko, to pomeni, da obstoj več točk sploh ne bi bil mogoč.
Da bi lahko obstajali vsaj dve točki, ki se ne prekrivata, je potrebna prva razsežnost – ta določa razdaljo med točkama.
Skozi točki pa poteka premica – geometrijsko telo prve razsežnosti. A če obstaja ena premica, pomeni, da lahko obstaja tudi več premic. Ker pa v prostoru prve razsežnosti vsaka premica prekriva prvo premico, predstavlja to v matematiki zgolj eno premico. Da bi lahko obstajali vsaj dve premici, potrebujemo še drugo razsežnost. Tako dobimo dve premici in s tem ravnino – geometrijsko telo dveh prostorskih razsežnosti.
A če obstaja ena ravnina, pomeni, da lahko obstaja tudi več ravnin. Ker pa bi vsaka ravnina v prostoru dveh razsežnosti prekrivala prvo ravnino, bi to v matematiki predstavljalo zgolj eno ravnino. Da bi lahko obstajalo več ravnin, potrebujemo tretjo razsežnost. Tako dobimo neskončen prostor – geometrijsko telo treh razsežnosti.
Zdi se, da prostor ne more obstajati večkrat, ne da bi prekrival samega sebe, saj je vendar neskončen v vseh treh razsežnostih. A tu je četrta razsežnost – razsežnost, ki več vseobsegajočim prostorom omogoča obstoj brez prekrivanja. Ta razsežnost je čas, tega pa določa geometrijsko telo brez prostorskih razsežnosti – točka.
Vsaka točka torej določa čas, iz tega pa sledi, da je čas osnovna razsežnost vsake točke. Povedano drugače – točka predstavlja čas (t).
Ta doslej manjkajoči temeljni člen matematike, ki ga Življenje razkriva v tretjem svetu, je povezan s sedmim dokazom.
Hvala za komentar,
Marko Zorec
Že dlje časa se sprašujem, kakšno težo ima dejansko takoimenovani matematični dokaz, ki ga kot kontrapunkt sicer slabo napisani knjigi "Psi" na svoji spletni strani http://www.psi.si/sedem-dokazov/matematicni zapiše neznani avtor - bojda bi naj šlo za fascinantno odkritje? Prilepil sem ga sem:
Že to, da nekaj obstaja, zadosti trditvi, da bi lahko obstajalo neskončnokrat. Pri tej trditvi gre v bistvu zgolj za vprašanje razsežnosti.
O točki kot enem od osnovnih pojmov matematike je v matematičnih učbenikih zapisano, da obstaja ta neskončno majhen element prostora brez razsežnosti. Vendar to ne drži, saj tudi točka ne more obstajati brez ene, to je četrte razsežnosti – časa.
Časa kot četrte razsežnosti se sicer zavedamo, po krivici pa te razsežnosti ne obravnavamo enakovredno ostalim trem. Manjka nam namreč matematični dokaz o njihovi popolni enakovrednosti.
Če obstaja ena točka, pomeni, da lahko obstaja tudi več točk. Ker pa je točka brez prostorskih razsežnosti, to pomeni, da bi druge točke lahko obstajale le na mestu prve. Točke, ki se prekrivajo, pa predstavljajo v matematiki zgolj eno točko, to pomeni, da obstoj več točk sploh ne bi bil mogoč.
Da bi lahko obstajali vsaj dve točki, ki se ne prekrivata, je potrebna prva razsežnost – ta določa razdaljo med točkama.
Skozi točki pa poteka premica – geometrijsko telo prve razsežnosti. A če obstaja ena premica, pomeni, da lahko obstaja tudi več premic. Ker pa v prostoru prve razsežnosti vsaka premica prekriva prvo premico, predstavlja to v matematiki zgolj eno premico. Da bi lahko obstajali vsaj dve premici, potrebujemo še drugo razsežnost. Tako dobimo dve premici in s tem ravnino – geometrijsko telo dveh prostorskih razsežnosti.
A če obstaja ena ravnina, pomeni, da lahko obstaja tudi več ravnin. Ker pa bi vsaka ravnina v prostoru dveh razsežnosti prekrivala prvo ravnino, bi to v matematiki predstavljalo zgolj eno ravnino. Da bi lahko obstajalo več ravnin, potrebujemo tretjo razsežnost. Tako dobimo neskončen prostor – geometrijsko telo treh razsežnosti.
Zdi se, da prostor ne more obstajati večkrat, ne da bi prekrival samega sebe, saj je vendar neskončen v vseh treh razsežnostih. A tu je četrta razsežnost – razsežnost, ki več vseobsegajočim prostorom omogoča obstoj brez prekrivanja. Ta razsežnost je čas, tega pa določa geometrijsko telo brez prostorskih razsežnosti – točka.
Vsaka točka torej določa čas, iz tega pa sledi, da je čas osnovna razsežnost vsake točke. Povedano drugače – točka predstavlja čas (t).
Ta doslej manjkajoči temeljni člen matematike, ki ga Življenje razkriva v tretjem svetu, je povezan s sedmim dokazom.
Hvala za komentar,
Marko Zorec
