russellov paradoks

[GJ]

Aha. Zdej razumem pa še manj kot prej.

Imam samo občutek da ne ločiš matematike od kozmologije.

Hmm, Stvar je zelo preprosta tako zelo, da jo moreš razumeti tudi ti..
Seveda če le hočeš.

Govorili smo o množicah, ne?!
Obstajajo abstraktne množice, kot so recimo množica naravnih števil, množica iracionalnih števil itd. Za te možice pravimo, da imajo njihovi elementi posebne lastnosti, ki jih uvrščajo v to množico.
No in če želimo del elementov neke množice tudi zapisati potrebujemo za to dejanje na splošno nek medij, v katerega bomo zapisali ta naš zapis.
Pri tako osnovnih logičnih dejstvih pač kozmologija nima kaj veliko pomena, in to je to kar te verjetno moti.
To kar sem želel nakazati je bilo, da je vsako stanje energije hkrati tudi natanko določen zapis. In če vse skupaj povežemo s kvantizacijo prostora lahko govorimo o kvantih, ki hkrati predstavljajo elemente zapisa naše realne množice..

Lep dan želim...

[Pentium]

Hmm, Stvar je zelo preprosta tako zelo, da jo moreš razumeti tudi ti..

Žalitve visokega sloja?

Govorili smo o množicah, ne?!

Ja

Obstajajo abstraktne množice, kot so recimo množica naravnih števil, množica iracionalnih števil itd. Za te možice pravimo, da imajo njihovi elementi posebne lastnosti, ki jih uvrščajo v to množico.

To še razumem.

No in če želimo del elementov neke množice tudi zapisati potrebujemo za to dejanje na splošno nek medij, v katerega bomo zapisali ta naš zapis.

Papir?

Pri tako osnovnih logičnih dejstvih pač kozmologija nima kaj veliko pomena, in to je to kar te verjetno moti.

Me prav nič ne moti.

To kar sem želel nakazati je bilo, da je vsako stanje energije hkrati tudi natanko določen zapis.

Se strinjam. Ravno tako položaj na številski premici.

In če vse skupaj povežemo s kvantizacijo prostora lahko govorimo o kvantih, ki hkrati predstavljajo elemente zapisa naše realne množice..

Torej je vsako realno število lahko en kvant energije? Ampak števila niso kvantizirana (razen naravnih in celih.

Lep dan želim...

Enako....

[GJ]

Hmm, Stvar je zelo preprosta tako zelo, da jo moreš razumeti tudi ti..

Žalitve visokega sloja?

Ne, ampak..
Kick boy..

No in če želimo del elementov neke množice tudi zapisati potrebujemo za to dejanje na splošno nek medij, v katerega bomo zapisali ta naš zapis.

Papir?

Ja! In kaj je papir drugega kot energija?. Lahko pa ugotovimo, da je to zelo neracionalen zapis seveda glede na količino energije, ki jo potrebujemo za zapis.

In če vse skupaj povežemo s kvantizacijo prostora lahko govorimo o kvantih, ki hkrati predstavljajo elemente zapisa naše realne množice..

Torej je vsako realno število lahko en kvant energije? Ampak števila niso kvantizirana (razen naravnih in celih.

Odlično..
Kick deluje..
Torej, če hočeš točno zapisati število koren z 2, kako to narediš? Zapišeš ga kot rezultat funkcije koren! Ja? In še zmerom govorimo o številu, saveda je to število iracionalno, ker smo ga s funkcijo preslikali v željeni prostor.

Lep večer želim..

[Pentium]

Torej, če hočeš točno zapisati število koren z 2, kako to narediš? Zapišeš ga kot rezultat funkcije koren! Ja? In še zmerom govorimo o številu, saveda je to število iracionalno, ker smo ga s funkcijo preslikali v željeni prostor.

Nisem trdil da je koren iz 2 racionalno število.
Samo ne vem, zakaj potrebuješ kvantizacijo.

Lep večer želim..

Hvala lepa.

[Tde]

Pozdravljeni!

Da ne bom odpiral nove teme, bom kar tukaj vprašal kaj in kako; v neki knjigi sem zasledil - v par grobih stavkih opisan - Sanktpeterburški paradoks (http://en.wikipedia.org/wiki/St._Peters ... ity_theory). Ker avtor ni omenjal izpeljav ali česa podobnega, sem malo prebrskal po internetu, ter našel nekaj strani o tem, vendar mi vseeno še ni povsem jasno, kako je Daniel Bernoulli izpeljal funkcijo koristnosti.

Šlo naj bi takole;
Bernoullijeva formula izgleda takole: \($\displaystyle\sum_{i=1}^n p_{i} \cdot v(x_{i})$\) , kjer je \(p_{i} = \frac{1}{2^n}\), \(v(x_{i})\) pa funkcija koristnosti.
Funkcija koristnosti naj bi bila razmerje med novonastalim premoženjem \(y\) in trenutnim premoženjem \(x\) , tako da je \(y = x + c\) , kjer je \(c\) nek dobljeni znesek. Bernoulli je za funkcijo koristnosti privzel obliko logaritemske funkcije: \(f(y,x) = a \log \frac{x+c}{x} = a \log \frac{y}{x}\) , kjer je \(a, x, y > 0\) in je \(a\) konstanta.

Tukaj se nato "izgubim" saj ne vem več, zakaj je Bernoulli izbral logaritemsko funkcijo, pa tudi iz zgornjega zapisa si ne znam več pomagati, tako da bi vas prosil, če bi mi kdo razložil izpeljavo.

Hvala in lep pozdrav,
Tadej