Idelogija-e

[problemi]

Roberto11 zgleda, da nisi prepral tistega v oni drugi temi, zato ti bom tu ponovil: "Nehaj s tičem (tvojim znanjem) opletati po koprivah (humanistika, družboslovje) in raje pojdi v knjižnico in kaj preberi, pa se potem priključi debati.

Očitno ti ni za debato, saj te ne zanima moje mnenje.
Če bom nekaj prebral in tu nalimal, potem to več ne bo moje mnenje in to ne bo več debata.

Ali pa ti je zmanjkalo znanja, da bi lahko komentiral....

Mi je za debato, samo ali je možna, recimo:

...merjenje raznih vrednosti, na primer temperature, je objektivna vrednost.

,

torej, merjenje temperature oziroma njena vrednost je objektivna. Ali nimaš občutka, da je objektivna zaradi tega, ker smo se dogovorili, da je to objektivno. Ali si slišal za "relativno" in "absolutno" napako pri meritvah, v primeru, da nisi (http://sl.wikipedia.org/wiki/Meritev)

Če bom nekaj prebral in tu nalimal, potem to več ne bo moje mnenje in to ne bo več debata.

1. naloga:

Izračunaj silo s katero se avto mase 1000 kg in pospeškom 20 m/s2 (sekunda na kvadrat) zaleti v zdi?

Ali boš to izračunal ti ali, pokojni Isaac Newton, tvorec F=ma.

Zato, ti kar beri! Meni pa je dejansko zmanjkalo znanja.

[Roman]

Ali nimaš občutka, da je objektivna zaradi tega, ker smo se dogovorili, da je to objektivno.

Ne, ampak zaradi tega, ker smo naredili vse, da meritev ne bi bila odvisna od naših želja ali pričakovanj.

Ali si slišal za "relativno" in "absolutno" napako pri meritvah

Obe napaki in še marsikaj je uvedeno v meroslovje ravno z namenom doseču objektivnost merjenja. Merlina naprava ima pač svojo (objektivno) natančnost in svojo ločljivost. Subjektiven bi bil kvečjemu odčitek oziroma zapis izida meritve, seveda samo v primeru, če je naša napaka namerna in je ne bomo poskušali zmanjšati z raznimi kontrolami in statistiko.

[roberto11]

Problemi wrote:

torej, merjenje temperature oziroma njena vrednost je objektivna. Ali nimaš občutka, da je objektivna zaradi tega, ker smo se dogovorili, da je to objektivno. Ali si slišal za "relativno" in "absolutno" napako pri meritvah, v primeru, da nisi (http://sl.wikipedia.org/wiki/Meritev)

Seveda sem slišal. Je pa Roman lepo odgovoril.

Zanima me, če je zate sploh kaj objektivno ?

[problemi]

Ne, ampak zaradi tega, ker smo naredili vse, da meritev ne bi bila odvisna od naših želja ali pričakovanj.

Verjamem, prav vse, v okviru zahtev znanstvene metode. In res je, meritev sama, torej dejstvo, da nekaj merim ni odvisno od naših želja in pričakovanja (OK o temu bi se dali razpravljati). Pa dobim nalogo, da izmerim dolžino Slovenske obale. Skočim domov, vzamem šiviljski meter in merim, in merim, in merim in nakoncu le izmerim. Dobim nek rezultat poročam nalogodajalcu, nakar ti Roman poskočiš in rečeš, da pa je ta izmerjena vrednost čisto zgrešene, ker si ti, ker si bolj priden, meril z šublerjem in si dobil drugačno, veliko bolj natančno, vrednost. Seveda banaliziram. Amapk ali ni že izbira merilnega sredstva subjektivna, kar potem vpliva tudi na to, da je rezultat meritve, pa kolikor ta bil natančen, popolnoma tako ni (saj veš tiste vražje decimalke, ki gredo proti, kam že), subjektiven. Sploh ne vidim nobenega problema v temu, da je subjektiven, že zmeraj je zelo natančen (veliko, veliko, veliko bolj kot rezultat kakega guruja, ki je meritev opravil tako čez palc, saj ne rabi meriti, ker mu je bog tako že povedal vse rezultate).

Obe napaki in še marsikaj je uvedeno v meroslovje ravno z namenom doseču objektivnost merjenja. Merlina naprava ima pač svojo (objektivno) natančnost in svojo ločljivost. Subjektiven bi bil kvečjemu odčitek oziroma zapis izida meritve, seveda samo v primeru, če je naša napaka namerna in je ne bomo poskušali zmanjšati z raznimi kontrolami in statistiko.

Glej, da ne bo nesporazuma, mi ni problem sprejeti in to sem na več mestih tudi povedal, da je moderna kartizijanska znanost objektivna iz ozira kot sam praviš želja in pričakovanj. Vendar koliko oziroma do katere mere bomo zmanjševali napako (zahteva po natančnosti) pri meritvah. Ali se ne bomo enega trenutka ustavili in rekli, to je dovolj natančno (od primera do primera, potrebe po natančnosti, itn). Torej, sama odločitev, kdaj naj bi bila meritev dovolj natančna je subjektivna in je s tem tudi rezultat te meritve subjektiven.

Pa to sploh ni bil moj namen razpravljati o temu toliko, gre se mi za to, da če nekdo trdi, da je znanost objektivna in kot primer navede merjene temperature ali pa rezultat meritve, je vsaj pri slednjemu potrebno biti previden pri dajanju takih zaključkov.

Roberto11 kako naj ti kot subjekt povem kaj je objektivno, če je sredstvo s katerim ti lahko to povem jezik, torej, če je povezava med označevalcem (beseda) in označencem (pojem) arbitrarna.

Roberto11, kar ti bom napisal zdaj ne jemlji kot nesramnost, dejansko si vzami čas in skoči do knjižnice ali pa na spletu najdi kaj literature, mogoče bi bilo res najbolje, da si sposodiš tisto knjigo, ki ti jo je kren predlagal, seveda v primeru, da te filozofija 20. stoletja sploh zanima. Sicer je tista knjiga s področja lingvistike, je pa imela velik vpliv na filozofijo 20. stoletja.

[Roman]

Pa dobim nalogo, da izmerim dolžino Slovenske obale.

Ni tako hudo. K meritvi vedno spada tudi navedba metode merjenja. Torej 42 (ali koliko že) km merjeno tako in tako.

Najbrž pa se moram tako počez vseeno opravičiti. V tej množici sogovornikov mi včasih ni več jasno, kaj je kdo dejal in komu repliciram, še posebej, če imajo sogovorniki podobna stališča in veliko povedati, jaz pa v pomanjkanju časa večkrat redkobeseden.

[derik]

Objektivno je nekaj, kar ni odvisno od mojih želja in prepričanj. Na primer narava je objektivna in merjenje raznih vrednosti, na primer temperature, je objektivna vrednost.
Subjektivno pa je, ko nekdo reče, da je 20 stopinj toplo, za nekoga drugega pa mrzlo....

In kaj naj bi to dokazovalo? Če mene zebe, premaknem termostat v sobi navzgor in meritev temperature kaže večje vrednosti. Odvisna je torej od mojega razpoloženja in želja. Kaj je tukaj specifičnega za znanost?

[problemi]

Najbrž pa se moram tako počez vseeno opravičiti. V tej množici sogovornikov mi včasih ni več jasno, kaj je kdo dejal in komu repliciram, še posebej, če imajo sogovorniki podobna stališča in veliko povedati, jaz pa v pomanjkanju časa večkrat redkobeseden.

Meni je bolj pomembno, da sploh komentiraš, saj se, ne glede na to ali se strinjam s teboj ali ne, lahko marsikaj naučim od tebe.

[roberto11]

Specifično je to, da bo sama elektronika merila temperaturo neodvisno od tvojih želja.
Ti sicer lahko prosiš termostat naj kaže več, vendar bo termostat ostal popolnoma objektiven. Če hočeš, da kaže več, boš moral zvišati temp.
Ne bo pa kazal več samo zato, ker tebe pri 20 stopinjah zebe.

[problemi]

Ti sicer lahko prosiš termostat naj kaže več, vendar bo termostat ostal popolnoma objektiven. Če hočeš, da kaže več, boš moral zvišati temp.
Ne bo pa kazal več samo zato, ker tebe pri 20 stopinjah zebe.

Kaj pa če je termostat pokvarjen (ne deluje optimalno), ali je še zmeraj objektiven? Poleg tega ali ni težava s termostati, glede lege kam ga postaviš. Imaš ga v predsobi, kjer kaže 20 stopinj, sam pa sediš v dnevni sobi. Ali lahko z gotovostjo trdiš, da je tudi v dnevni sobi 20 stopinj?

[problemi]

Fuck, pa jaz sem šele zdaj opazil, da je tema Ideologija-e, v izbi "Moč čistega uma" in ne v "Dosjeji X".

[roberto11]

Ti sicer lahko prosiš termostat naj kaže več, vendar bo termostat ostal popolnoma objektiven. Če hočeš, da kaže več, boš moral zvišati temp.
Ne bo pa kazal več samo zato, ker tebe pri 20 stopinjah zebe.

Kaj pa če je termostat pokvarjen (ne deluje optimalno), ali je še zmeraj objektiven? Poleg tega ali ni težava s termostati, glede lege kam ga postaviš. Imaš ga v predsobi, kjer kaže 20 stopinj, sam pa sediš v dnevni sobi. Ali lahko z gotovostjo trdiš, da je tudi v dnevni sobi 20 stopinj?

Termostat, pa naj bo še ne vem kako pokvarjen, nikoli ne bo subjektiven. Enostavno zato, ker je objekt - predmet. Ni oseba in ne razmišlja......Imam občutek, da termostat poosebljaš.
Ubogi termostat, če ne bo deloval optimalno.....

[problemi]

Ti sicer lahko prosiš termostat naj kaže več, vendar bo termostat ostal popolnoma objektiven. Če hočeš, da kaže več, boš moral zvišati temp.
Ne bo pa kazal več samo zato, ker tebe pri 20 stopinjah zebe.

Kaj pa če je termostat pokvarjen (ne deluje optimalno), ali je še zmeraj objektiven? Poleg tega ali ni težava s termostati, glede lege kam ga postaviš. Imaš ga v predsobi, kjer kaže 20 stopinj, sam pa sediš v dnevni sobi. Ali lahko z gotovostjo trdiš, da je tudi v dnevni sobi 20 stopinj?

Termostat, pa naj bo še ne vem kako pokvarjen, nikoli ne bo subjektiven. Enostavno zato, ker je objekt - predmet. Ni oseba in ne razmišlja......Imam občutek, da termostat poosebljaš.
Ubogi termostat, če ne bo deloval optimalno.....

Pa kaj potem govoriš o njegovi objektivnosti? Ma daj se vprašaj ali ima smiel govoriti o objektivnosti objekta, pa kaj naj se zdaj sprašujemo ali je kamen objektiven ali je tisto kar nam govori objektivno? To res nima več smisla.

[roberto11]

To res nima več smisla.

Kdaj pa je filozofija imela kakšen smisel....

Objektivnost je lastnost, pomeni pa neodvisno od duhovnega stanja, vedenja, doživljanja, čutenja...

[problemi]

To res nima več smisla.

Kdaj pa je filozofija imela kakšen smisel....

Objektivnost je lastnost, pomeni pa neodvisno od duhovnega stanja, vedenja, doživljanja, čutenja...

Roberto11 ali se stinjaš, da se raje vrnemo k temi, tako da bom ponovno kopiral post o biopolitiki, pa ga komentiraj, seveda v primeru, da si pri volji za komentiranje, po meni, je tisto zelo pomembno vprašanje.

[problemi]

Torej biopolitika. Mogoče je potrebno na začatku omeniti, v izogib nesporazumom, da pojem biopolitika ne cilja na genetski inžinering, nanotehnologije ali kaj takega. Razlog, da v tej temi sploh omenjam pojem biopolitika je sledeči, kar bom skušal prikazti z naslednjima citatoma:

"Moderno državo (po Francoski revoluciji) opredeljujemo kot ključni element svetovnega kapitalističnega Gospodarstva, zato ker njeno strukturno organizacijo (in reprodukcijo) naddoloča diskurz modernega Gospodarja - kapitlistični način proizvodnje. Ker pa se ta opira na institucijo moderne univerzalne objektivne znanosti, je jasno, zakaj šele z njunim sovpadanjem v biopolitiki pride do totaliziranja družbenega."
[ 1 ]

"Za koga znanost ve? Bom citiral:" Foucaultov odgovor poznamo. Prvič, znanje, ki ve, je potrebno za izvajanje oblasti, ki je prisotno na vsah družbenih ravneh. Drugič, znanje, ki ve, je potrebno za kontrolo vpeljave telesa v proizvodni aparat in prilagajanje ljudstva ekonomskim procesom. /.../ Zato ne preseneča, da je artikulacija vezi med znanostjo in oblastjo ključna točka preloma za konstitucijo biopolitike".[ 1 ]

Francoski filozof, Michel Foucault, je velik del svojega dela (razmišljanja) posvetil obdobju 18. in 19. stoletja. V temu obdobju prepozna začetek novega tipa oblasti, ki se razlikuje od tradicionalne monarhistične oblasti. V današnjih časih nam je popolnoma razumljivo, da je življenej najvišja, suverena vrednost, katera pride pod vprašaj samo v izjemnih situacijah (vojna, smrtna kazen). To pa ni bilo značilno za obdobje pred 18. stoletjem. Življenej kot tako ni bilo predmet zanimanja suverene oblasti. Nekaznovano ubijanje je bil največji odraz suverenove moči. "Pravica do življenja in smrti se izvaja zgolj na neuravnovešen način in vselej nastrani smrti. Suverena oblast učinkuje na življenje le od tistega trenutka dalje, ko lahko suveren ubija. Končno je pravica do ubijanja tista, ki dejansko vsebuje samo bistvo pravice do življenja in smrti: v trenutku, ko lahko suveren ubija, izvaja svojo pravico do življenja /.../ Gre za pravico usmrtiti ali pustiti živet, kar seveda uvaja očitno nesimetrijo" [ 2 ] Foucault meni, da je bila ena največjih transformacij političnega prava v 19. stoletju ravno, ne v nadomestitvi, teveč v dopolnitivi te stare pravice (usmrti ali pusti živeti) z drugo novo pravico, ki je ravno nasprotna pravica ali moč, in sicer moč "omogočati" življenje in "pustiti umreti. Mehanizmi te nove oblasti (reguliranje življenja, dresiranje posameznika) delujejo na dveh , med seboj dopolnujočih se ravneh. Discipliranje telesa (vojska, šola,...) in regulacija prebivalstva (demografija) sta dvojec okoli katerih se razvije organizacija oblasti nad življenjem. Foucault tako deli nov tip oblasti nad življenjem na discipinarni (anatomo-politični) in bipolitični (regulativni). Disciplinarni (izdelava podrejenih, izurjenih krotkih teles) del bom tu preskočil in se bom bolj osredotočil na regulativni del, torej biopolitiko.
Za kaj torej gre? "Gre za celoto procesov, kot so razmerje med rojstvi in smrtmi, stopnja reprodukcije, plodnost določene populacije itd. To so procesi rodnosti, smrtnosti in življenske dobe..." [ 2 ] Torej, ko govorimo o biopolitiki, govorimo o demografiji, statistiki, medicini, ukvarjenjem z problemi higiene, zdravlja in načina življenja, se pravi z instrumenti, ki omogočajo upravljanje s populacijo.

Na tej točki se bom ustavil, da omogočim vsem nam razmislek, kako se v instrumente, ki omogočajo upravljanje s populacijo, umešča znanost oziroma kakšno vlogo ima pri tem.

Viri:
[ 1 ] N. Janović, Razsežnosti spektakla,
[ 2 ] M. Foucault, Življenje in prakse svobode: izbrani spisi, Ljubljana ZRC SAZU, 2007
http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/jeric-irenej.pdf