Nastanek Prasnovi
.. zdi, da svet nima izvora. Sem torej še monist?
Filozof in teolog Tomaž Akvinski je nekje v 13. stoletju dokazal, da ima vsaka stvar svoj izvor. Temu načelu so filozofi naklonjeni. Po drugi strani niti ni pomembno ali se je nekoč nekaj dogodilo z vzrokom. Monist si že s tem, ko izvor vsega današnjega dogajanja pripisuješ materiji.
Praviš, da si aristotelski dualist? Kateri dve počeli imaš v mislih? Duha in materijo?
Vesolje razumem celo v več nivojih, ne le v dveh. Naj jih skušam nekaj zelo na kratko pojnsiti.
Logika - pod tem pojmom si zamišljam vse matematične zakonitosti. Logika lahko obstoji sama za sebe. Če v celoti izgine naše vesolje, vključno z nama in iz najinih glav, in se potem pojavi na novo, bodo logične in matematične zakonitosti enake. Obseg kroga bo pi*d in tako naprej. Nobene druge predstave si ne morem ustvariti. Sem spadajo tudi osnovne fizikalne zakonitosti, najbrž pa ne fizikalne konstante.
Snov - Na osnovi predhodno opisanega nivoja se lahko pojavi snovno vesolje iz nič, ni pa nujno, po zakonitostih, kot so opisane na moji že omenjeni strani. Snovna vesolja bi lahko bila različna, ker vesolje po mojem mnenju lahko temelji tudi na različnih snovnih konstantah (hitrosti svetlobe, ..)
Subjekt - potem pa obstajajo še naslednje avtonomne zakonitosti, ki bi jih lahko imenovala svoboda, etika, motivacija, ... , ki pa se po naših izkušnjah lahko razvijejo kot svoj nivo v subjektih na tememlju predhodnih nivojev. Obstajajo pa tudi kazalci, da prvi in tretji nivo celo lahko obstajata brez drugega snovnega nivoja.
LP FR
Filozof in teolog Tomaž Akvinski je nekje v 13. stoletju dokazal, da ima vsaka stvar svoj izvor. Temu načelu so filozofi naklonjeni. Po drugi strani niti ni pomembno ali se je nekoč nekaj dogodilo z vzrokom. Monist si že s tem, ko izvor vsega današnjega dogajanja pripisuješ materiji.
Praviš, da si aristotelski dualist? Kateri dve počeli imaš v mislih? Duha in materijo?
Vesolje razumem celo v več nivojih, ne le v dveh. Naj jih skušam nekaj zelo na kratko pojnsiti.
Logika - pod tem pojmom si zamišljam vse matematične zakonitosti. Logika lahko obstoji sama za sebe. Če v celoti izgine naše vesolje, vključno z nama in iz najinih glav, in se potem pojavi na novo, bodo logične in matematične zakonitosti enake. Obseg kroga bo pi*d in tako naprej. Nobene druge predstave si ne morem ustvariti. Sem spadajo tudi osnovne fizikalne zakonitosti, najbrž pa ne fizikalne konstante.
Snov - Na osnovi predhodno opisanega nivoja se lahko pojavi snovno vesolje iz nič, ni pa nujno, po zakonitostih, kot so opisane na moji že omenjeni strani. Snovna vesolja bi lahko bila različna, ker vesolje po mojem mnenju lahko temelji tudi na različnih snovnih konstantah (hitrosti svetlobe, ..)
Subjekt - potem pa obstajajo še naslednje avtonomne zakonitosti, ki bi jih lahko imenovala svoboda, etika, motivacija, ... , ki pa se po naših izkušnjah lahko razvijejo kot svoj nivo v subjektih na tememlju predhodnih nivojev. Obstajajo pa tudi kazalci, da prvi in tretji nivo celo lahko obstajata brez drugega snovnega nivoja.
LP FR
Dualism- two separate and distinct substances that make up a human being: mind and body.
__________________________________________________________________
Monism- belief in one substance, can be used in two distinct ways:
a.) To describe the view that only matter, or the physical body, exist (materialism)
b.) To describe the view that only mind, or spirit, exist (idealism).
http://www.philosophyonline.co.uk/pom/p ... ualism.htm
________________________________
__________________________________________________________________
Monism- belief in one substance, can be used in two distinct ways:
a.) To describe the view that only matter, or the physical body, exist (materialism)
b.) To describe the view that only mind, or spirit, exist (idealism).
http://www.philosophyonline.co.uk/pom/p ... ualism.htm
________________________________
kod pa je "shranjena" ta logika?Logika - pod tem pojmom si zamišljam vse matematične zakonitosti. Logika lahko obstoji sama za sebe. Če v celoti izgine naše vesolje, vključno z nama in iz najinih glav, in se potem pojavi na novo, bodo logične in matematične zakonitosti enake.
abstrakten "svet" -neomejen, vsebuje vse možnosti, vse kar si lahko zamislimo in še več (neka stvar lahko obstaja tudi če se je osebno ne zavedamo).Lahko sicer rečemo, da je matematika neodvisna od obstoja snovi, ampak v ta namen mora obstajati snov, naši možgani, ki je sposobna abstraktnega mišljenja in je sposobna to izreči.
Zadnjič spremenil me_, dne 11.2.2007 8:40, skupaj popravljeno 1 krat.
Eden od tipičnih vzrokov, zakaj običajno ne pridemo do nekih ugotovitev, je v tem, da skačemo iz teme na temo ali temo vsebinsko preveč razširimo. Konkretna tema ima naslov 'Nastanek prasnovi' in predlagam, da se teme skušamo čim bolj držati - se opravičujem za diskurz. Z veseljem se bom vključil tudi v temo z naslovom 'Monzem-Dualizem', če jo bo kdo odprl. Če pa se vrnem na izhodiščno temo - kot izziv ponavljam svoje mnenje: Za nastanek vesolja in snovi v vesolju ne rabimo začetne snovi ali energije. Veliki pok se je lahko dogodil brez začetne energije, mogoče na osnovi zanemarljive količine začetne energije. Mnenje utemelejujem v ( http://www.anti-energija.com/ ).
LP FR
LP FR
Ni dokazal. To je vzel za premiso.Rozman napisal/-a:Filozof in teolog Tomaž Akvinski je nekje v 13. stoletju dokazal, da ima vsaka stvar svoj izvor.
O, ja, pa teologi tudi.Temu načelu so filozofi naklonjeni.
Soglašam.Rozman napisal/-a:Za nastanek vesolja in snovi v vesolju ne rabimo začetne snovi ali energije.
Koliko je zanemarljivo?Veliki pok se je lahko dogodil brez začetne energije, mogoče na osnovi zanemarljive količine začetne energije.
Rozman je napisal:
Kot si že sam dejal bi bile v vsakem vesolju logične in matematične zakonitosti enake. Seveda bi bile, ker bi bilo vsako vesolje zgrajeno iz materije-energije, ta pa bi zmeraj imela iste lastnosti. Ti svoj abstraktni nič mešaš z realnim ničem, katerega pa ne prepoznaš kot vesolje. Ta realni nič pa se lahko izrazi le v obliki materije-energije vpete med veliki pok kot centrom te materije, ter črnimi luknjami kot zaključkom te materije oz. determiniranim prostorom časom katerega del smo tudi mi.Za nastanek vesolja in snovi v vesolju ne rabimo začetne snovi ali energije.
No jaz pa tvojo teorijo preprosto izpodbijem s trditvijo, ki sem jo tukaj že večkrat omenil:Rozman napisal/-a:Veliki pok se je lahko dogodil brez začetne energije, mogoče na osnovi zanemarljive količine začetne energije. Mnenje utemelejujem...
Energija je edina realna dimenzija. Vse ostale dimenzjie kot so x, y, z in čas so abstraktne in so posledično vezane na njo.
Lahko noč..
GJ, če si dobro prebral moj tekst na navedeni strani, si opazil, da energija je realna dimenzija in kot taka ne potrjuje ali spodbija moje trditve. Naj na kratko še enkrat ponovim. Trdim, da je v vesolju veliko snovi in energije. Temu pa dodajam:
- da je v vesolju enaka količina energije, kot vezale energije,
- da je vezalna energija negativna oblika energije in
- da je vsota pozitivne energije in negativnega vezalnega energijskega dolga enaka nič
čeprav je vsake zase veliko, se pa odštevata.
Ker energija in vezalna energija nastajata v parih 'iz nič', kot v že opisanem primeru padca elektrona v atomsko lupino, je po tej poti lahko nastalo celotno snovno vesolje.
Roman, bianko, da se ne bi preveč za-filozofirali v slabem pomenu besede ostanimo čim bolj na merljivi fiziki.
LP FR
- da je v vesolju enaka količina energije, kot vezale energije,
- da je vezalna energija negativna oblika energije in
- da je vsota pozitivne energije in negativnega vezalnega energijskega dolga enaka nič
čeprav je vsake zase veliko, se pa odštevata.
Ker energija in vezalna energija nastajata v parih 'iz nič', kot v že opisanem primeru padca elektrona v atomsko lupino, je po tej poti lahko nastalo celotno snovno vesolje.
Roman, bianko, da se ne bi preveč za-filozofirali v slabem pomenu besede ostanimo čim bolj na merljivi fiziki.
LP FR
Ne bom se prepiral, dodam pa lahko en razmislek:
ko stehtamo snov je vezavna energija ze odsteta (oz. pristeta). Torej dobimo dejansko kolicino energije. Ce pristejemo se energijo EM polja dobimo energijsko bilanco kjer so vsi prispevki pozitivni. Kako lahko reces da je to nic?
Tvoje razmisljanje lahko povzamem na sledec nacin: kineticno energijo poimenujes energija in potencialno energijo poimenujes antienergija. Razlika nastopa v lagrangeovi funkciji, ki doloca gibanje fizikalnega sistema. Tukaj ne gre za dejanski energiji ampak energiji kot funkciji stanja sistema.
Lagrangeova funkcija pa ni skupna energija sistema.
ko stehtamo snov je vezavna energija ze odsteta (oz. pristeta). Torej dobimo dejansko kolicino energije. Ce pristejemo se energijo EM polja dobimo energijsko bilanco kjer so vsi prispevki pozitivni. Kako lahko reces da je to nic?
Tvoje razmisljanje lahko povzamem na sledec nacin: kineticno energijo poimenujes energija in potencialno energijo poimenujes antienergija. Razlika nastopa v lagrangeovi funkciji, ki doloca gibanje fizikalnega sistema. Tukaj ne gre za dejanski energiji ampak energiji kot funkciji stanja sistema.
Lagrangeova funkcija pa ni skupna energija sistema.
Aniviller, vsaka energijska točka v svoji okolici ustvari energijsko polje (glej poglavje Masa). Upiranje izmiku energijske točke iz njemu lastnega energijskega polja lahko pojmujemo kot maso opazovane snovne točke (snovnega delčka). Okrog delčka opažamo obe polji,
- tisto polje, ki ga ustvarja pozitivna oblikaenergije kot
- tisto polje, ki ga ustvarja negativna vezalna energija.
Za maso ni pomembna orientacija polja, pomemben je le gostota vsakega od polj, zato obe polji družno ovirata delček pred pospeški in sinergično prispevata k masi delčka. Masa torej ni kazalec energije v snovnem delčku ampak je kazalec vsote absolutnih vrednosti pozitivne energije in negativne vezalne energije.
LP FR
- tisto polje, ki ga ustvarja pozitivna oblikaenergije kot
- tisto polje, ki ga ustvarja negativna vezalna energija.
Za maso ni pomembna orientacija polja, pomemben je le gostota vsakega od polj, zato obe polji družno ovirata delček pred pospeški in sinergično prispevata k masi delčka. Masa torej ni kazalec energije v snovnem delčku ampak je kazalec vsote absolutnih vrednosti pozitivne energije in negativne vezalne energije.
LP FR
Vse energije sem klasificiral v dve skupini:
Pozitivne oblike energij (kinetična, prožnostna, …) ima sposobnost opravljanja dela
Negativne oblike energij (vezalna, ..) imajo sposobnost združevanja in povezovanja
Vsaka opažena energija ima praviloma le eno od teh lastnosti.
Celica, za energije, ki jih imaš v mislih lahko na ta način ugotoviš ali spada med energijske presežke ali v skupino energijskih dolgov.
LP FR
Pozitivne oblike energij (kinetična, prožnostna, …) ima sposobnost opravljanja dela
Negativne oblike energij (vezalna, ..) imajo sposobnost združevanja in povezovanja
Vsaka opažena energija ima praviloma le eno od teh lastnosti.
Celica, za energije, ki jih imaš v mislih lahko na ta način ugotoviš ali spada med energijske presežke ali v skupino energijskih dolgov.
LP FR
Rozman si mi dal za mislit ni kaj. Tole moram predelat potem ti pa tu napišem. Kaj pa nevtroni si že razmišljal o njih.
Kot te razumem imaš deloma prav, samo drugače bo potrebno to prikazati.
Ko prebiram Anivillerjeve odgovore se v glavnem strinjam z njim. Res da mi še ni odgovoril, a sem med tem časom prišel do spoznanja da se pogojno rečeno vezalna energija tudi da izračunat, ne me sedaj spraševat kako ker ne vem, a iz samega razmišljanja o poteku in razvoju vezalne energije to sklepam.
Sicer pa kot sem rekel, moram to najprej predelat.
Lepo noč.
Kot te razumem imaš deloma prav, samo drugače bo potrebno to prikazati.
Ko prebiram Anivillerjeve odgovore se v glavnem strinjam z njim. Res da mi še ni odgovoril, a sem med tem časom prišel do spoznanja da se pogojno rečeno vezalna energija tudi da izračunat, ne me sedaj spraševat kako ker ne vem, a iz samega razmišljanja o poteku in razvoju vezalne energije to sklepam.
Sicer pa kot sem rekel, moram to najprej predelat.
Lepo noč.
Okmogoče bi bianko vmes povedal kaj več na..
Citiram:
Ta realni nič pa se lahko izrazi le v obliki materije-energije vpete med veliki pok kot centrom te materije, ter črnimi luknjami kot zaključkom te materije oz. determiniranim prostorom časom katerega del smo tudi mi.
Recept za porovo juho
Priprava
Por očistimo in zrežemo na kolobarje. Na dveh žlicah masla ga nekoliko podušimo.
Krompir olupimo, narežemo na kocke in ga dodamo poru, malo pomešamo in prilijemo juho.
Solimo in popramo.
Kuhamo 20 min, nato zmiksamo z paličnim mešalnikom.
Zavremo, odstavimo in primešamo kislo smetano. Zavreti ne sme več.
Potresemo z sesekljanim drobnjakom.