Umetna inteligenca

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Maedhros
Posts: 162
Joined: 16.1.2004 23:57

Post by Maedhros » 6.12.2005 0:15

@Grigorius
*aa pa v nasprotju z Mrizom sem jaz lata 1997 držal za KASPAROVA! (kako lahko sploh držiš za računalnik? -> mogoče mi je Kasparov preveč ušeč ker sem šahist tudi jaz ampak vseeno -> boj enega človeka proti veliki korporaciji? -> na kero stran greš?) (WaltDisney ti ni všeč? Very Happy)
Saj ne držim za računalnik, niti nisem, takrat. Samo poskušam dobiti nek čimbolj realen pogled na sposobnosti nebioloških računalnikov, v preteklosti, trenutno, in jasno, kam nas pelje pot v prihodnost...(Tehnološka Singularnost proti koncu naslednjega oz. v začetku tretjega desetletja tega stoletja, IMHO).

Na nekaterih dokaj redkih področjih nas računalniki že presegajo oz. so nam enakovredni, na veliki večini (še) ne. Šah sodi IMO pač v to prvo skupino - programi so boljši kot velika večina ljudi, nekateri velemojstri pa še "držijo trdnjavo" - proti hardwarsko dokaj povprečnim compom (kot sem že nekajkrat omenil).

Sicer se pa tudi sam fajn jezim, ko me nek "butast program" premaga, samo kaj morem...ko se jeza skadi priznam, da je pametnejši od mene.
No da skrajšamo na bistvo ti izjavljaš da je:

inteligenca = moč (računanja) * funkcijska enakost -> s tem se jaz ne strinjam!
Hmm..bolje bi bilo reči (če že krajšamo, kar se ne zdi ravno primerno v tem primeru):
inteligenca = računska moč substrata * koš algoritmov, ki jo izrabijo

Funkcijska enakost tukaj igra le to vlogo, da izenačimo algoritma, ki dajeta enak rezultat na določen input ter po outputu sodimo o inteligentnosti (upoštevamo še nekaj dodatnih spremenljivk).

Naprimer program, ki z brute-force metodo računa integrale, ter človeški algoritem, ki uporablja hevristične metode vezane na prepoznavo vzorcev, sta torej funkcijsko enaka, ter oba inteligentna. Za določitev nivoja inteligence pa bi bilo potrebno primerjati energetsko porabo, čas računanja, zanesljivost...in morda še kaj.

Zakaj se s tem ne strinjaš?
Kar ti govoriš je to da je vsemožno kvantificirati in zapisati s števili (danes to ni možno)
Imaš kak argument na tole?

Mogoče si že slišal za digitalno fiziko, ki pridobiva zadnje čase na veljavi, trdi pa da je osnova našega sveta informacija. V bistvu..so pitagorejci na nek način imeli prav - res je vse število, ničle in enice, tale stavek, soba, vesolje, vse posledica bitflipanja...

Za več informacij si lahko ogledaš (za začetek) tale linka:
http://www.digitalphilosophy.org/
http://www.wired.com/wired/archive/10.1 ... ch_pr.html

Sicer so pa današnji digitalni računalniki lep primer tega, kaj vse je mogoče zapisati s števili.
(pa še to: program je spisal človek in slednji je naredil to za kar je bil narejen ali lahko rečemo torej da je program inteligenten? Ali je v resnici inteligenten tisti, ki ga je napisal?)
Večino algoritmov, ki jih uporablja inteligenten človek je "napisal" "neinteligenten" (*sem zgoraj napisal že nekaj o tem) proces evolucije, tako da človek pač počne to, za kar je narejen. Bomo zaradi tega trdili, da je človek neinteligenten? Da je evolucija inteligentna?

IMO bolje, da se osredotočiš na rezultat procesa, ter ocenjuješ njegovo inteligentnost, ne pa samega procesa, ki ga je zrendriral...

P.s. WaltDisney mi je všeč, ja! :D

Maedhros
Posts: 162
Joined: 16.1.2004 23:57

Post by Maedhros » 6.12.2005 0:26

@GJ
Ahh.. no.
Čipi v kalkulatorju niso specializirani. Jedro celotne procesorske logike je danes še vedno ALU (arithmetic logic unit), ki pa ne zna drugega kot testirati vrednosti bitov in glede na njihovo stanje bite ustrzno prelagati. Stvar je popisana že vrsto desetletij, natančneje od von Neumanna dalje.
Lahko pa rečemo, da je program v spominu računalnika specializiran.
Mnja no...hotel sem povedati, da kalkulator ni nek splošno namenski računalnik, temveč kos hardwara in softwara, prilagojen za točno določen problem. Vsaj v veliki večini primerov. Verjetno ima določene algoritme implementirane hardwarsko, da pospeši računanje (ter je zaradi tega tudi ekonomičnejši z energetskega vidika)...res pa ne vem tega zagotovo. Bi si moral pogledati hardwarske specifikacije, ki si jih pa zdajle ne bom...

Mimogrede, GJ, tisti drugi citat ni moj. Samo opomnim... :)

Maedhros
Posts: 162
Joined: 16.1.2004 23:57

Post by Maedhros » 6.12.2005 1:21

@GJ
Če govorimo o tako imenovani dvojiški logiki morda res težje [govorimo o inteligenci], ker govorimo zgolj o enačbah in neenačbah. Enačbe same po sebi ne vsebujejo inteligence.
Hmm, bi lahko prosim tole malo obrazložil?

Namreč..kakšnekoli algoritme že uporabljamo (fuzy logika, neki hibridni sistemi, se stavljeni iz kombinacije nevronskih mrež in EA, probabilistično prirejen predikatni račun itd.) se v osnovi še vedno dogaja "le" preklapljanje ničel in enic.

Se pa seveda strinjam, da enačbe same po sebi niso inteligentne. Inteligenten bi pa bil proces, ki bi jih uporabljal za reševanje nekega problema...

User avatar
Grigorius
Posts: 165
Joined: 22.5.2005 21:59
Contact:

Post by Grigorius » 6.12.2005 6:54

Maedhros wrote: Hmm..bolje bi bilo reči (če že krajšamo, kar se ne zdi ravno primerno v tem primeru):
inteligenca = računska moč substrata * koš algoritmov, ki jo izrabijo

Funkcijska enakost tukaj igra le to vlogo, da izenačimo algoritma, ki dajeta enak rezultat na določen input ter po outputu sodimo o inteligentnosti (upoštevamo še nekaj dodatnih spremenljivk).

Naprimer program, ki z brute-force metodo računa integrale, ter človeški algoritem, ki uporablja hevristične metode vezane na prepoznavo vzorcev, sta torej funkcijsko enaka, ter oba inteligentna. Za določitev nivoja inteligence pa bi bilo potrebno primerjati energetsko porabo, čas računanja, zanesljivost...in morda še kaj.
Aha torej je navaden kalkulator pametnejši oziroma inteligentnejši od mene kar se tiče seštevanja!

(vidiš to je meni nostavno smešno ...) Jaz bi rekel da boljši, hitreje računa glede inteligence bi se pa raje zadržal. Kot sem že omenil 1+1=2 a je to inteligentno? Ker če je, potem so vsi računalniki mnogo inteligentnejši od nas.

*(glede navijanja za Kasparova je bilo namenjeno Mrizu, me pa veseli da sva bila na isti strani)

L.P.

User avatar
mriz
Posts: 2036
Joined: 13.5.2004 23:52
Location: maribor

Post by mriz » 6.12.2005 9:58

Maedhros wrote:IMO bolje, da se osredotočiš na rezultat procesa, ter ocenjuješ njegovo inteligentnost, ne pa samega procesa, ki ga je zrendriral...
Nikakor. Če se gremo umetno inteligenco, je proces še kako pomemben. (za to se ravno gre, a ne?)
...sta torej funkcijsko enaka, ter oba inteligentna.
Kako le? Kako lahko enačiš hitrostno slepo probavanje vseh možnih kombinacij z naprednejšimi algoritmi? Po rešitvi sta že enaka, ampak oba inteligentna?

User avatar
GJ
Posts: 2635
Joined: 27.1.2003 22:08

Post by GJ » 6.12.2005 12:59

Maedhros wrote: Mnja no...hotel sem povedati, da kalkulator ni nek splošno namenski računalnik, temveč kos hardwara in softwara, prilagojen za točno določen problem. Vsaj v veliki večini primerov. Verjetno ima določene algoritme implementirane hardwarsko, da pospeši računanje (ter je zaradi tega tudi ekonomičnejši z energetskega vidika)...res pa ne vem tega zagotovo. Bi si moral pogledati hardwarske specifikacije, ki si jih pa zdajle ne bom...
Stvari preveč posplošuješ. :lol:
ALU nekega poljubnega procesorja je zgrajen za reševanje binarnih neenačb in temu posledično tudi enačb. Zgolj v tem pogledu je to njegov strogi namen. Program, ki teče pod ALU pa je lahko poljuben. In tukaj se izgubi vsaka sled, ki govori o strogi namembnosti ALU-ja oziroma strojne logike procesorskega jedra.
Maedhros wrote:Hmm, bi lahko prosim tole malo obrazložil?

Namreč..kakšnekoli algoritme že uporabljamo (fuzy logika, neki hibridni sistemi, se stavljeni iz kombinacije nevronskih mrež in EA, probabilistično prirejen predikatni račun itd.) se v osnovi še vedno dogaja "le" preklapljanje ničel in enic.
Odvisno od vrste implementacije programa.
Res je na 'low level' procesor še vedno obdeluje zgolj ničle in enice. Vendar pa je inteligenten program zaradi lažje logične predstave razslojen na nivoje. Z logičnega staliča višjih nivojev pa je situacija lahko povsem drugačna.

Če pogledava shrink-ov primer mehke logike popisovanja občutka toplote:

'ZELO TOPLO/TOPLO/NE TOPLO NE HLADNO/HLADNO/ZELO HLADNO'

Opisani primer lahko spada pod okrilje mehke logike, ni pa to nujno in je odvisno od same logične zgradbe programa. Da boš dobil boljšo predstavo bom dodal še eno mehko stanje in sicer 'ZADOVOLJIVO'.

Stanje 'ZADOVOLJIVO' v mehki logiki ni nujno absolutno, temveč je lahko vezano na ostale fizikalne in programske parametre, ki ravno tako niso absolutni. Prav tako je stanje 'ZADOVOLJIVO' lahko vezano na čas. Lahko je tudi povezano z določenimi samo-adaptivnimi algoritmi. Posamezna samo-adaptivna stanja pa se programsko ponavadi ocenjujejo na svojem višjem nivoju. Programsko gremo lahko celo tako daleč, da če ne znamo oziroma ne moremo zadovoljivo predvideti vseh vplivov in dogodkov, lahko v mehko logiko vključimo psevdo naključne modifikacije. Programsko sledenje odzivnosti nadzorovanega sistema pa na svojem niviju spremlja in si zapisuje odzive, ki jih ustrezno vrednoti glede na predhodno popisane vrednote umetne inteligence. Tako pridobljene (naučene) rezultate pa s pridom koristi kasneje.

Lep dan želim še naprej...

User avatar
GJ
Posts: 2635
Joined: 27.1.2003 22:08

Post by GJ » 6.12.2005 13:51

Mimo grede...

Vidim da ne ločite med seboj termine kot so inteligenca, računska moč, logične naprave in inteligentne naprave.

Imam občutek, da vse štiri občasno bašete v isti koš... :oops:

Osnovne razlike so:

1)Inteligenca je sposobnost oziroma moč reševanja poljubnih logičnih problemov glede na predhodno ovrednotene vrednote.
Intiligenca ni pogojena s časom!

2)Računska moč je določena s številom logičnih operacij na časovno enoto.

3)Logične naprave lahko izvajajo v naprej dolčene računske operacije in jih odlikuje njihov namen in računska moč.

4)Inteligentne naprave so tiste logične naprave, ki imajo popisane določene vrednoste in skušajo delovati v okviru njih. Inteligentne naprave nujno potrebujuejo povratne informacije, da lahko ovrednotijo svoje odločitve glede na njihove lokalne vrednote.
Inteligenca je odvisna od sposobnosti pravilnega povezovanja dejstev glede na nek naključni življenski problem (življenski je seveda mišljeno zgolj s stališča naučenih vrednot same naprave).

Lep dan želim še naprej..

User avatar
Grigorius
Posts: 165
Joined: 22.5.2005 21:59
Contact:

Post by Grigorius » 6.12.2005 14:53

GJ wrote:Stanje 'ZADOVOLJIVO' v mehki logiki ni nujno absolutno, temveč je lahko vezano na ostale fizikalne in programske parametre, ki ravno tako niso absolutni. Prav tako je stanje 'ZADOVOLJIVO' lahko vezano na čas. Lahko je tudi povezano z določenimi samo-adaptivnimi algoritmi. Posamezna samo-adaptivna stanja pa se programsko ponavadi ocenjujejo na svojem višjem nivoju. Programsko gremo lahko celo tako daleč, da če ne znamo oziroma ne moremo zadovoljivo predvideti vseh vplivov in dogodkov, lahko v mehko logiko vključimo psevdo naključne modifikacije. Programsko sledenje odzivnosti nadzorovanega sistema pa na svojem niviju spremlja in si zapisuje odzive, ki jih ustrezno vrednoti glede na predhodno popisane vrednote umetne inteligence. Tako pridobljene (naučene) rezultate pa s pridom koristi kasneje.
Po temle in spodaj opisani defniiji inteligentne naprave, lahko sklepam da so refleksi inteligenti, tukaj imamo pravtako povratno zanko, recimo zdražim roko ta se refleksno umakne na mesto, kjer več ni zdražena in tam ostane. Torej je dobila informacijo v oblki dražljaja (senzrično nitje), jo "obdelala (hrbtenjača)" -> sprožila mišico (efektorsko nitje), prišla v stanje, kjer vzražanja več ni torej povratna zanka potrdi da je sedaj roka v "boljši legi".
Torej so moji refleksi kot neke vrse "inteligentne naprave". -> s tem se NE strinjam.

Moral boš nekoliko dodelati definicijo.

L.P.

User avatar
GJ
Posts: 2635
Joined: 27.1.2003 22:08

Post by GJ » 6.12.2005 15:55

Grigorius wrote:Po temle in spodaj opisani defniiji inteligentne naprave, lahko sklepam da so refleksi inteligenti, tukaj imamo pravtako povratno zanko, recimo zdražim roko ta se refleksno umakne na mesto, kjer več ni zdražena in tam ostane. Torej je dobila informacijo v oblki dražljaja (senzrično nitje), jo "obdelala (hrbtenjača)" -> sprožila mišico (efektorsko nitje), prišla v stanje, kjer vzražanja več ni torej povratna zanka potrdi da je sedaj roka v "boljši legi".
Torej so moji refleksi kot neke vrse "inteligentne naprave". -> s tem se NE strinjam.

Moral boš nekoliko dodelati definicijo.
Definicija, ki sem jo napisal je v grobem splošna in točna.

Tvoj primer govori zgolj to, da se nisi dovolj poglobil v pomen inteligence same.

Inteligenca pomeni zmožnost spoznavanja oziroma pravilnega ovrednotenja dejanj.

Seveda imaš prav ko trdiš, da tvoje živčevje ni inteligentno vendar pa je sestavni del inteligence.

Vedeti moraš, da tvoja mehka logika pozna tudi stanje 'ALARMANTNO', ko tvoja čutila zaznajo omenjeno stanje temu primerno reagirajo (refleksno). Reakcija sama je ponavadi naučena lahko pa je pridobljena že ob samem rojstvu..

No, če povzamem...
Očitno tvoje dejanje ni bilo preveč pametno, če si dovolj inteligenten naslednjič, kaj takega ne boš več počel saj lahko poškoduješ samega sebe.
Če si tako zaključil lahko trdimo, da si zaključil pravilno oziroma 'inteligentno'. Tvoji zaključki se seveda nanašajo na tvoje vgrajene oziroma naučene vrednote.

Refleksi so zgolj vnaprej vgrajene 'varovalke', (so logična naprava) na tak način imaš večjo možnost hitrega delovanja kadar je to potrebno.

Lep dan želim še naprej...
Last edited by GJ on 6.12.2005 19:04, edited 2 times in total.

User avatar
Grigorius
Posts: 165
Joined: 22.5.2005 21:59
Contact:

Post by Grigorius » 6.12.2005 16:03

GJ wrote:
Grigorius wrote:Po temle in spodaj opisani defniiji inteligentne naprave, lahko sklepam da so refleksi inteligenti, tukaj imamo pravtako povratno zanko, recimo zdražim roko ta se refleksno umakne na mesto, kjer več ni zdražena in tam ostane. Torej je dobila informacijo v oblki dražljaja (senzrično nitje), jo "obdelala (hrbtenjača)" -> sprožila mišico (efektorsko nitje), prišla v stanje, kjer vzražanja več ni torej povratna zanka potrdi da je sedaj roka v "boljši legi".
Torej so moji refleksi kot neke vrse "inteligentne naprave". -> s tem se NE strinjam.

Moral boš nekoliko dodelati definicijo.
Definicija, ki se jo napisal je v grobem splošna in točna.

Tvoj primer govori zgolj to, da se nisi dovolj poglobil v pomen inteligence same.

Inteligenca pomeni zmožnost spoznavanja oziroma pravilnega ovrednotenja dejanj.

Seveda imaš prav ko trdiš, da tvoje živčevje ni inteligentno vendar pa je sestavni del inteligence.

Vedeti moraš, da tvoja mehka logika pozna tudi stanje 'ALARMANTNO', ko tvoja čutila zaznajo omenjeno stanje temu primerno reagirajo (refleksno). Reakcija sama je ponavadi naučena lahko pa je pridobljena že ob samem rojstvu..

No, če povzamem...
Očitno tvoje dejanje ni bilo preveč pametno, če si dovolj inteligenten naslednjič, kaj takega ne boš več počel saj lahko poškoduješ samega sebe.
Če si tako zaključil lahko trdimo, da si zaključil pravilno oziroma 'inteligentno'. Tvoji zaključki se seveda nanašajo na tvoje vgrajene oziroma naučene vrednote.

Refleksi so zgolj v naprej vgrajene 'varovalke', da inmaš večjo možnost hitrega delovanja in s tem preživetja.

Lep dan želim še naprej...
Torej mora vkljčevat tudi spoznavanje in ovrednostenje. S tem bi se že bolj strinjal. (mislim pa da to še vedno ni vse)

L.P.

User avatar
GJ
Posts: 2635
Joined: 27.1.2003 22:08

Post by GJ » 6.12.2005 16:10

Grigorius wrote:Torej mora vkljčevat tudi spoznavanje in ovrednostenje. S tem bi se že bolj strinjal. (mislim pa da to še vedno ni vse)
Če bi prebral kar sem napisal malo prej bi to lahko že vedel...
GJ wrote: 4)Inteligentne naprave so tiste logične naprave, ki imajo popisane določene vrednoste in skušajo delovati v okviru njih. Inteligentne naprave nujno potrebujuejo povratne informacije, da lahko ovrednotijo svoje odločitve glede na njihove lokalne vrednote.
Inteligenca je odvisna od sposobnosti pravilnega povezovanja dejstev glede na nek naključni življenski problem (življenski je seveda mišljeno zgolj s stališča naučenih vrednot same naprave).
Če ima naprava zgoraj opisane lastnosti jo štejemo med inteligentne naprave.

Vse ostalo je zgolj stopnja inteligence naprave in njen namen, gledano v okviru meja osnovnih vrednot.


Lep dan želim...

User avatar
Grigorius
Posts: 165
Joined: 22.5.2005 21:59
Contact:

Post by Grigorius » 6.12.2005 17:49

GJ wrote: Če bi prebral kar sem napisal malo prej bi to lahko že vedel...
Kje si to že poprej napisal?
Odvisno od vrste implementacije programa.
Res je na 'low level' procesor še vedno obdeluje zgolj ničle in enice. Vendar pa je inteligenten program zaradi lažje logične predstave razslojen na nivoje. Z logičnega staliča višjih nivojev pa je situacija lahko povsem drugačna.

Če pogledava shrink-ov primer mehke logike popisovanja občutka toplote:

'ZELO TOPLO/TOPLO/NE TOPLO NE HLADNO/HLADNO/ZELO HLADNO'

Opisani primer lahko spada pod okrilje mehke logike, ni pa to nujno in je odvisno od same logične zgradbe programa. Da boš dobil boljšo predstavo bom dodal še eno mehko stanje in sicer 'ZADOVOLJIVO'.

Stanje 'ZADOVOLJIVO' v mehki logiki ni nujno absolutno, temveč je lahko vezano na ostale fizikalne in programske parametre, ki ravno tako niso absolutni. Prav tako je stanje 'ZADOVOLJIVO' lahko vezano na čas. Lahko je tudi povezano z določenimi samo-adaptivnimi algoritmi. Posamezna samo-adaptivna stanja pa se programsko ponavadi ocenjujejo na svojem višjem nivoju. Programsko gremo lahko celo tako daleč, da če ne znamo oziroma ne moremo zadovoljivo predvideti vseh vplivov in dogodkov, lahko v mehko logiko vključimo psevdo naključne modifikacije. Programsko sledenje odzivnosti nadzorovanega sistema pa na svojem niviju spremlja in si zapisuje odzive, ki jih ustrezno vrednoti glede na predhodno popisane vrednote umetne inteligence. Tako pridobljene (naučene) rezultate pa s pridom koristi kasneje.

Lep dan želim še naprej...
Misliš da si s tem dal isto/enako informacijo?

User avatar
GJ
Posts: 2635
Joined: 27.1.2003 22:08

Post by GJ » 6.12.2005 18:58

Grigorius wrote:
GJ wrote: Če bi prebral kar sem napisal malo prej bi to lahko že vedel...
Kje si to že poprej napisal?
TUKAJ !!!
Grigorius wrote:Misliš da si s tem dal isto/enako informacijo?
Povej kaj te je zmedlo oziroma kje nisem bil dovolj jasen.

Lep večer želim..

User avatar
Grigorius
Posts: 165
Joined: 22.5.2005 21:59
Contact:

Post by Grigorius » 6.12.2005 20:08

Iz linka ne znam razbrat ... a lahko citiraš.

aha mogoče misliš na to:
Inteligentne naprave so tiste logične naprave, ki imajo popisane določene vrednoste in skušajo delovati v okviru njih. Inteligentne naprave nujno potrebujuejo povratne informacije, da lahko ovrednotijo svoje odločitve glede na njihove lokalne vrednote.
Inteligenca je odvisna od sposobnosti pravilnega povezovanja dejstev glede na nek naključni življenski problem (življenski je seveda mišljeno zgolj s stališča naučenih vrednot same naprave).
Inteligenca pomeni zmožnost spoznavanja oziroma pravilnega ovrednotenja dejanj.
Ne vem, večkrat kot berem bolj mislim da je nenatančno in da ni isto ... pa sem zdaj že ene 4x šel skozi.

Lahko bi ti kaj povedal o nevrofiziologiji ampak ne v neposredni zvezi z inteligenco temveč mogoče kakšen podatek o zankah. Ker mislim da je tukaj treba poznati osnove regulacijskih procesov da lahko kakšne definicije izpeljujemo. (če smo mi inteligentni potem moramo ustrezat definiciji inteligentnosti?!) (preden pa zapravim čas s pisanjem o nevronih ipd... veš mogoče ti kaj več? - če si bolj domač na tem področju lahko ti kaj spišeš, mislim da bolje se lotit pisanja definicij ali primerjav na konstruktiven način oziroma bolje je graditi na "trdnih" osnovah. Jaz pač vem kar so mi povedali malega v faksu ...)

L.P.

jerkovicj
Posts: 8
Joined: 6.12.2005 21:57

Inteligenca in sah?!

Post by jerkovicj » 6.12.2005 23:00

mislim, da ste nekateri precej pobrkljali nekatere pojme.
Nekdo se je glede tega ze jezil. Dobro sahiranje racunala nima kaksne resne povezave z inteligenco. Ne sahiram kaj prida in me verjetno vecina programov premaga. A vzhodnjaki imajo zanimivo kombinatorno igro - GO
http://senseis.xmp.net/?RulesOfGoIntroductory
http://en.wikipedia.org/wiki/Go_(board_game)
kjer vsako racunalo gladko pogori. Z mojim ''ubogim'' znanjem go-ja z lahkoto premagam katerikoli racunalniski program. Razpisan 1.000.000$ za program ki premaga profija (ne vem ce ga se dobite-denar namrec). So kmalu ugotovili, da ne bo slo. Sicer pa gre za to, da pri zacetni fazi igre clovek uporablja desno polovico mozganov, kasneje levo (vse je stvar kobinacij). Glede na sah je moznih pozicij-iger precej vec saj je plosca 19x19. Za prvi dve potezi pri sahu cca.400 moznih potez pri go-ju 130.000. Seveda jih ne racunalo ne clovek nikjer toliko ne obdelata. Ker je v go-ju taksno morje kombinacij, jih neintelegento bitje-racunalo ne bo obdelalo in igralo slabo, clovek igra po ''obcutku'' in igra odlicno:). Oz. ko me racunalo premaga v go-ju mislim, da bomo mi...
Sicer pa sahisti pravijo, da zmaga deep-bluja proti kasparovu ni bila nic posebnega, saj je kasparow igral zanic (nekaj $$$ pod mizo s strani IBM-a) oz. da kasparow ni kazal svoje prave moci.

lp j

Post Reply