Najprej bomo besedo človečnost zaradi dvoumnosti zamenjali s človeškostjo.
Vprašanje se sedaj glasi:
Kaj ni človeškost nujen pogoj za človeštvo?
Človeškost je skupek lastnosti, značilnih za človeka (nujno : pozitivnih in negativnih, se pravi obojih).
Človeškost je pa sestavljena iz človeških komponent; te bi bile sočutje, ljubezen, sovraštvo, egoizem, ljubosumnost itn., itn.
Čim pride do univerzalne odstavitve enih ali drugih, torej dobrih ali slabih lastnosti, je to odstavitev POMEMBNIH človeških komponent, kar pomeni okrnjevanje človeškosti na kratek rok, dolgoročno pa njen propad.
Brez človeškosti, bi še lahko obstajali na videz zdajšnim ljudem podobna (ali celo identična) humanoidna bitja, ki pa se ne bi mogla več upravičeno imenovati ljudje.
V zgodovini je vedno tehnološko manj razvita civilizacija podlegla višjerazviti, ne glede na njune namene.
Verjetno, da bi se ob stiku z nezemljani godilo podobno. Filmi nimajo nobene zveze z mojim sklepanjem.
Evolucija mi tudi pravi, da superiorni preživijo, inferiorni pa ne.
Poleg tega pa si ljudje najdemo sovražnika tudi tam kjer ga ni, kar prav gotovo ne bi pripomoglo k prijateljskim odnosom.
Konec človeštva
možnosti
Mogoče bi se namnožili, mogoče se ne bi.(Ocenjujejo, da če se globalna stopnja razmnoževanja spusti na nemški nivo, bomo izumrli leta 2400.)Tako bi sicer umrl velik delež človeštva a ostali del bi se ponovno namnožil
Gre se tudi za netrenutno,za nekaj kar bi se lahko zgodilo v (bližnji) prihodnosti, v 3. tisočletjusamo dvomim da bi to trenutno blo možno.
Prostovoljno izumrtje
VHEMT- Voluntary Human Extinction Movement
Population Connection Movement
Negative Population Growth Movement
National Organization for Non-Parents
Childfree Network
Antihumanisti so nekaj drugega.
http://en.wikipedia.org/wiki/Antihumanism
LP
Ja, se meni tudi zdi da par postov nazaj nisem najboljše označil tvojo softversko človeško komponento. Pa vseeno, kaj dosti se ne bo spremenilo (recimo da je človečnost samo pozitivni del človeškosti).Dedal napisal/-a:Najprej bomo besedo človečnost zaradi dvoumnosti zamenjali s človeškostjo.
Glede na to kako je definirano človeštvo, moj odgovor ostaja enak: ne.Vprašanje se sedaj glasi:
Kaj ni človeškost nujen pogoj za človeštvo?
Okej, potem pa se vprašajmo od kod te besede izvirajo, tako pozitivne (sočutje, ljubezen) kot negativne (sovraštvo, egoizem, ljubosumnost). Prva stvar ki se vidi je da vsaka od teh besed označuje kvaliteto odnosa z drugim človekom. Prvi zaključek: človeškost ni lastnost posameznika (enega človeka po sebi), je lastnost člana družbe, torej človeka, ki se (ga) identificira kot člana družbe. Dalje, kakšna je funkcija odnosov, ki jih zgornje besede označujejo? Izhajamo iz družbe, torej zagotavljajo (oziroma izboljšujejo) stabilnost ali pa ga rušijo (stabilnost družbe izhaja iz stabilnosti posameznika - torej, jaz stabilen, ti stabilen -> midva stabilna družba, recimo).Človeškost je skupek lastnosti, značilnih za človeka (nujno : pozitivnih in negativnih, se pravi obojih).
Človeškost je pa sestavljena iz človeških komponent; te bi bile sočutje, ljubezen, sovraštvo, egoizem, ljubosumnost itn., itn.
Človeškost označuje potencialne odnose posameznika z drugimi posamezniki. Je potencialno rušilna ali povezovalna lastnost družbenega bitja.
Če bi človek bil družbeno stabilen že naravno, teh besed ne bi bilo in posledično človeku ne bi pripisovali človeškosti.
No, propad besede človeškosti bi (v primeru spremembe mentalitete) lahko bil posledica samoumevne (naravne) stabilnosti družbe. Stabilna družba pa nikakor ne pomeni izumrtja človeštva.Čim pride do univerzalne odstavitve enih ali drugih, torej dobrih ali slabih lastnosti, je to odstavitev POMEMBNIH človeških komponent, kar pomeni okrnjevanje človeškosti na kratek rok, dolgoročno pa njen propad.
Ker?Brez človeškosti, bi še lahko obstajali na videz zdajšnim ljudem podobna (ali celo identična) humanoidna bitja, ki pa se ne bi mogla več upravičeno imenovati ljudje.
No, v primeru ljudi se strinjam s tem. Kolikor vem pa celo sam človek biološko ne bi preživel brez množice inferiornih bitij v lastnem telesu. Sožitje je mogoče. Da se ljudje koljemo med sabo ni čisto primerljivo, saj gre za bitko znotraj iste vrste.V zgodovini je vedno tehnološko manj razvita civilizacija podlegla višjerazviti, ne glede na njune namene.
Okej, vendar v primeru naše inferiornosti in hkrati miroljubnosti nezemeljske vrste to ne bi dosti pomenilo, a ne?Poleg tega pa si ljudje najdemo sovražnika tudi tam kjer ga ni, kar prav gotovo ne bi pripomoglo k prijateljskim odnosom.
Človeškost razumem kot bistveno lastnost človeka, ali bolje, brez človeškosti ni človeka, kajti ko ljudje ne bodo,
več ljubili, ko ljudje ne bodo več sovražili, ko ljudje ne bodo več čustvovali, ne bodo več ljudje-
ker je bistvo(tisto, kar je najvažnejše in najznačilnejše)(poleg razuma seveda) ljudi, da ljubijo, da sovražijo, da čustvujejo,
da počnejo človeške stvari. Brez tega tj. človeškosti jih ni, potem so le na videz zdajšnim ljudem identična humanoidna bitja.
Šele skupek vseh človeških komponent pomeni človeškost.
Če bi bil človek že naravno družbeno stabilno bitje ne bi človeku pripisovali človeškosti, ker to ne bi bil človek.
Človeškost zajema tudi nestabilnost človeka, torej nesposobnost popolne družbene stabilnosti, zaradi določenih človeških komponent, ki jih vsebuje.
Ko bo človeštvo(človeška družba) povsem uravnovešeno, bomo lahko homo sapiensu rekli "homo stabilicus".
več ljubili, ko ljudje ne bodo več sovražili, ko ljudje ne bodo več čustvovali, ne bodo več ljudje-
ker je bistvo(tisto, kar je najvažnejše in najznačilnejše)(poleg razuma seveda) ljudi, da ljubijo, da sovražijo, da čustvujejo,
da počnejo človeške stvari. Brez tega tj. človeškosti jih ni, potem so le na videz zdajšnim ljudem identična humanoidna bitja.
Šele skupek vseh človeških komponent pomeni človeškost.
Če bi bil človek že naravno družbeno stabilno bitje ne bi človeku pripisovali človeškosti, ker to ne bi bil človek.
Človeškost zajema tudi nestabilnost človeka, torej nesposobnost popolne družbene stabilnosti, zaradi določenih človeških komponent, ki jih vsebuje.
Ko bo človeštvo(človeška družba) povsem uravnovešeno, bomo lahko homo sapiensu rekli "homo stabilicus".
Meni se zdi zanimivo da pripisovanje človeškosti sledi iz lastnosti druženja.
A misliš da bi se imenovali drugače, če bi človek naravno bil družbeno stabilen? Po moje bi človeškost bila samo drugače definirana.
Zakaj recimo človeškost ne bi bila samo sposobnost razumevanja sveta (ali vsaj delo v tej smeri)?
Zakaj sploh softveru pripisuješ takšno vrednost? Biološko gledano človeškost nima vrednosti.
Ali bi humanoidnemu robotu ki bi simuliral (ali celo dejansko doživljal, čeprav razlike najverjetneje ne bi opazili) stanja človeškosti, rekel človek?
A misliš da bi se imenovali drugače, če bi človek naravno bil družbeno stabilen? Po moje bi človeškost bila samo drugače definirana.
Zakaj recimo človeškost ne bi bila samo sposobnost razumevanja sveta (ali vsaj delo v tej smeri)?
Zakaj sploh softveru pripisuješ takšno vrednost? Biološko gledano človeškost nima vrednosti.
Ali bi humanoidnemu robotu ki bi simuliral (ali celo dejansko doživljal, čeprav razlike najverjetneje ne bi opazili) stanja človeškosti, rekel človek?
In zajema vojne, genocide, itd. Bi si to želel obdržati? Je to človeškost vredna obdržanja?Človeškost zajema tudi nestabilnost človeka, torej nesposobnost popolne družbene stabilnosti, zaradi določenih človeških komponent, ki jih vsebuje.
Ko bo? Kako pa si predstavljaš doseganje tega? In še, potem ne bo več sapiens?Ko bo človeštvo(človeška družba) povsem uravnovešeno, bomo lahko homo sapiensu rekli "homo stabilicus".
Človek je učlovečen med ljudmi se pravi, v družbi in vsako poimenovanje je družbeno konvencionirano; verjetno, bi bila, če bi bil človek (naravno) družbeno stabilen, človeškost in človek drugače definirana; in ravno to hočem prikazati: naše pojmovanje, naša definicija človeka, tega bitja ne bi zajemala.
Softverju pripisujem takšno vrednost, ker menim, da je esenca( bistvo) pomembnejša od eksistence(obstoja), čeprav prva brez slednje ne more fizično obstajati.
Nobenemu robotu ne bi rekel človek.
Verjetno je obstoj "te človeškosti" boljši od neobstoja kakršne koli človeškosti.
Ne trdim pa, da je status quo človeškosti zadovoljiv.Nasprotno, prepričan sem, da moramo prerasti negativne lastnosti in prignati človeškost na višji nivo (v smislu dobrega); (to ne pomeni popolne stabilnosti družbe, saj je takšna utopija prevelika tudi za največje utopiste. ). Bomo pa v prihodnosti pač malo preoblikovali pojma človeškosti in človeka ali pa se preprosto preimenovali...
Lp
Softverju pripisujem takšno vrednost, ker menim, da je esenca( bistvo) pomembnejša od eksistence(obstoja), čeprav prva brez slednje ne more fizično obstajati.
Nobenemu robotu ne bi rekel človek.
Verjetno je obstoj "te človeškosti" boljši od neobstoja kakršne koli človeškosti.
Ne trdim pa, da je status quo človeškosti zadovoljiv.Nasprotno, prepričan sem, da moramo prerasti negativne lastnosti in prignati človeškost na višji nivo (v smislu dobrega); (to ne pomeni popolne stabilnosti družbe, saj je takšna utopija prevelika tudi za največje utopiste. ). Bomo pa v prihodnosti pač malo preoblikovali pojma človeškosti in človeka ali pa se preprosto preimenovali...
Lp
In trenutno poimenovanje je takšno kot je ravno zaradi ne-samoumevnosti stabilne družbe, to se mi zdi pomembno.Dedal napisal/-a:Človek je učlovečen med ljudmi se pravi, v družbi in vsako poimenovanje je družbeno konvencionirano;
Točno tako, človek in s tem človeštvo bi pa obstajalo ne glede na neobstoj naše trenutne definicije človeškosti.verjetno, bi bila, če bi bil človek (naravno) družbeno stabilen, človeškost in človek drugače definirana;
Ne bi zajemala takšnega (po lastnostih softvera), kot je zdaj. Pa kaj? Bi pač bil drugače definiran. Če bi bila stabilnost naravna, se ne bi sekiral za neobstoj naše človeškosti, ker je ne bi poznal.in ravno to hočem prikazati: naše pojmovanje, naša definicija človeka, tega bitja ne bi zajemala.
Ampak človek je brez po tvoje definirane človeškosti samo 'humanoidno bitje', očitno nevredno poimenovanja človek. Kakšna je potem razlika med humanoidnim bitjem organskega in mehanskega izvora? Če je človeškost edini faktor pri določanju človeškega bitja, je potem vseeno od kod hardver izvira.Softverju pripisujem takšno vrednost, ker menim, da je esenca( bistvo) pomembnejša od eksistence(obstoja), čeprav prva brez slednje ne more fizično obstajati.
Nobenemu robotu ne bi rekel človek.
Kakšno je razmerje pomembnosti softvera in hardvera? Koliko % v določanju človeškega bitja zavzema hardver?
Saj človeškosti ne bi izbrisali (razen trenutno določene), samo drugače bi jo definirali.Verjetno je obstoj "te človeškosti" boljši od neobstoja kakršne koli človeškosti.
Kaj pa je višji nivo v smislu dobrega? Kako bi to uspeli po naravni poti? Če hočeš popolnoma stabilno družbo (kar po moje je višje dobro - oziroma iz težnje po stabilni družbi to izhaja), moraš furat represijo v človeku (da se razumemo, religijski sistemi družbeno gledano delajo ravno to), na katero pa človek ne bo imel vpliva. Religije dajajo navidezno kontrolo (se zanašajo na človeka, vzgojo itd), jaz je ne bi.Ne trdim pa, da je status quo človeškosti zadovoljiv.Nasprotno, prepričan sem, da moramo prerasti negativne lastnosti in prignati človeškost na višji nivo (v smislu dobrega); (to ne pomeni popolne stabilnosti družbe, saj je takšna utopija prevelika tudi za največje utopiste. ).
A zdaj pa je to naenkrat sprejemljivo? Kaj pa jaz drugega govorim kot o drugačnem definiranju človeškosti?Bomo pa v prihodnosti pač malo preoblikovali pojma človeškosti in človeka ali pa se preprosto preimenovali...
Pod pogojem, da bi se trenutna definicija modificirala.... človek in s tem človeštvo bi pa obstajalo ne glede na neobstoj naše trenutne definicije človeškosti.
- Čim pa ti spremeniš definicijo, daš pojmu drugačen pomen od prvotnega, kar pomeni, da ta pojem (človek, človeštvo ali karkoli drugega) NI VEČ ISTI, kot je bil v osnovi. To pa pomeni, da imamo dva različna pojma, v najinem primeru dve različni bitji, ki se ne bi smela imenovati enako. To si mislim o redefiniranju človeka in človečnosti.
Kakšna je razlika med pravim in mehanskim psom?Kakšna je potem razlika med humanoidnim bitjem organskega in mehanskega izvora?
Ne trdim, da je človeškost edini faktor pri določanju človeškega bitja, zatorej ni vseeno od kod hardver izvira.Če je človeškost edini faktor pri določanju človeškega bitja, je potem vseeno od kod hardver izvira.
Kakšno je razmerje pomembnosti softvera in hardvera? Koliko % v določanju človeškega bitja zavzema hardver?
In hardver in softver sta nujna pogoja za določanje člo. bitja. Nekako tako:
Če ima hardver 1 točko in softver 1 točko, rabiš za človeka nujno 2 točki, se pravi oboje, kar pomeni, da sta generalno gledano enako pomembna.
Moj odgovor :
"Verjetno je obstoj "te človeškosti" boljši od neobstoja kakršne koli človeškosti. "
se navezuje na tvoje vprašanje (v prejšnjem postu) ali je ta človeškost vredna obdržanja. Če ne bi bila vredna obstoja, bi JO izbrisali, beri uničili, ne pa preimenovali- Če se ti ne zdi vredno živeti, se pač ubiješ oz. s tem ko živiš, kažeš, da ceniš svoj obstoj bolj od neobstoja.
Glede višjega nivoja v smislu dobrega... O tem lahko odpreva novo temo.
Represija se je, se in se bo furala, ampak ne verjamem, da je to pravi način, da postane človeštvo boljše.(s tem mislim v glavnem manj zla in več dobrega)
Še vedno ni sprejemljivo in je preimenovanje ustreznejša rešitev. Kaj se bo pa v resnici zgodilo je pa nama vsaj še zaenkrat nedoumljivo.A zdaj pa je to naenkrat sprejemljivo?
LP
Definicija bi se lahko modificirala samo z modifikacijo človeka, ne? Kaj je boljša modifikacija kot samoumevna družbena stabilnost?Dedal napisal/-a: Pod pogojem, da bi se trenutna definicija modificirala.
Zakaj bi to bil takšen problem? Popravili bi napako... Pa še, jaz ostajam pri tem da o različnih bitjih pri tem ni za govoriti, vsaj ne tako zelo da bi vplivalo da določanje človeškega bitja.To pa pomeni, da imamo dva različna pojma, v najinem primeru dve različni bitji, ki se ne bi smela imenovati enako. To si mislim o redefiniranju človeka in človečnosti.
Misliš poleg tega da je en organski drug pa mehanski?Kakšna je razlika med pravim in mehanskim psom?
Vprašanje je sledilo iz trditve da je človek brez človeškosti samo humanoidno bitje, lupina očitno. Jaz se s tem ne strinjam. Biološko gledano softver nima kaj dosti poleg.Okej, ampak tu je problem. Hardver kot hardver si težko definiraš po svoje. Pri softveru pa je hudič, definicija je prilagodljiva. Si gledal oddajo o ljudeh, ki so jih vzgojili psi ali kakšne druge živali? Kako imenuješ takšno bitje, kako imenuješ psihopate ki niso sposobni doživljati človeškosti, in kako umsko zaostale ljudi?In hardver in softver sta nujna pogoja za določanje člo. bitja.
Meni se zdi vredno živeti, ravno zato pa bi tako človeškost odstranil (to je pozitivnejša varjanta moje rešitve problema človeka).Če ne bi bila vredna obstoja, bi JO izbrisali, beri uničili, ne pa preimenovali- Če se ti ne zdi vredno živeti, se pač ubiješ oz. s tem ko živiš, kažeš, da ceniš svoj obstoj bolj od neobstoja.
Naj bo naše gledišče širše, tako, da bo tudi softver vštet v enačbo človeka.Biološko gledano softver nima kaj dosti poleg.
Če sem prej rekel ,da je človek učlovečen šele v družbi, potemtakem takšni ekstremni primeri niso (ustrezno) učlovečeni. Biološko gledano so seveda ljudje pravtako, kot midva, abstraktno, v polnem pomenu pojma pa ne. V bistvu so ti ekscesi patološki primeri človeka in človeškosti.Kako imenuješ takšno bitje...
Če izvzamem umsko zaostale so eni živalski divjaki, drugi pa človeške pošasti.
Seveda smo pa vsi enaki in enakopravni, dokler zakon ne določi drugače.
Zakaj bi bila družbena stabilnost samoumevna, in nadalje, zakaj je samoumevna družbena stabilnost najboljša?Kaj je boljša modifikacija kot samoumevna družbena stabilnost?
Zamisliva si, neka bitja, ki izgledako enako, kot ljudje, imajo iste človeške lastnosti, edina razlika med nami in njimi je le ta, da se oni rodijo s tremi prsti namesto s petimi. So ta bitja potem tudi ljudje?Zakaj bi to bil takšen problem?
Zadnjič spremenil Dedal, dne 5.2.2006 22:09, skupaj popravljeno 1 krat.
Ampak ta učlovečenost sledi ravno iz tega, da stabilna družba ni samoumevna, ni naravna.Dedal napisal/-a: Če sem prej rekel ,da je človek učlovečen šele v družbi, potemtakem takšni ekstremni primeri niso (ustrezno) učlovečeni. Biološko gledano so seveda ljudje pravtako, kot midva, abstraktno, v polnem pomenu pojma pa ne. V bistvu so ti ekscesi patološki primeri človeka in človeškosti.
V bistvu je ta tvoja učlovečenost umetna tvorba, ki spreminja naravnega človeka. Učlovečen človek potemtakem ni naraven, je oskrunjena verzija naravnega bitja, je zatiran v svojih nagonih, impulzih in posledično dejanjih. Kako ga potem sploh lahko imenuješ človek?
Zato, ker z vso vzgojo, moralo, zakoni, religijami, 'dobrimi' dejanji znotraj družbe, težimo k temu. Ker je stabilna družba glavni cilj. Kaj je potem boljše kot samoumevni doseg tega cilja?Zakaj bi bila družbena stabilnost samoumevna, in nadalje, zakaj je samoumevna družbena stabilnost najboljša?
Odvisno, če so na tem planetu (kot svoja rasa recimo) jih tako majhna sprememba ne naredi za ne-ljudi.Zamisliva si, neka bitja, ki izgledako enako, kot ljudje, imajo iste človeške lastnosti, edina razlika med nami in njimi je le ta, da se oni rodijo s tremi prsti namesto s petimi. So ta bitja potem tudi ljudje?
Človek ne obstaja brez učlovečenosti. bitje mora biti učlovečeno, da postane človek.Učlovečen človek potemtakem ni naraven, je oskrunjena verzija naravnega bitja, je zatiran v svojih nagonih, impulzih in posledično dejanjih.
Pojem "naravno" ima v tvojem primeru neustrezno konotacijo.
Pomena naraven sta namreč ta:
1.naraven- tak, kot je sam po sebi, ne da bi ga človek spremenil
2. nanašajoč se na naravo;
*narava -od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo
Otroka, od rojstva spreminjajo ljudje z vzgojo, z človeškim stikom in nikakor ni neodvisen od človeka.
Tako , da je sintagma "naraven človek" protislovna.
"Naraven človek" bi lahko bil kvečjemo nekdo, ki so ga ob rojstvu odvrgli v pragozd in je odraščal brez kakršnega koli stika z ljudmi.
Ker "biološki človek" ki ni zatiran v svojih nagoni, impulzih in dejanjih, ni nič drugega kakor žival.
Torej midva nisva človeka?Kako ga potem sploh lahko imenuješ človek?
To je prevelika sprememba z anatomskega gledišča, da bi jim lahko priznali le status rase.Najmanj kar dobijo je status podvrste, npr. triprsti ljudje.Odvisno, če so na tem planetu (kot svoja rasa recimo) jih tako majhna sprememba ne naredi za ne-ljudi.
Vsekakor niso ista bitja kakor smo ljudje. Kajti ljudje imamo po pet prstov ne po tri.(odmisli degeneriranost posameznih primerkov)
Mora biti učlovečeno (spremenjeno), da postane človek, kot ga ti definiraš. Mora biti prilagojeno. Mora biti modificirano.Dedal napisal/-a: Človek ne obstaja brez učlovečenosti. bitje mora biti učlovečeno, da postane človek.
Pojem naravno kar ustreza, saj je ena izmed definicij 'tak kot je sam po sebi, ne da bi ga spremenil človek'. "Človek" v tem zadnjem stavku pa ni več narven, je učlovečen.
So za tebe cirkuški levi enaki naravnim?
Saj nisem rekel da je sprememba neodvisna od človeka... Odvisna je od potrebe po življenju v družbi in dolgo časa je trajalo, da so ustvarili nek model po katerem vzgojiti naravno bitje in ga "učlovečiti".Otroka, od rojstva spreminjajo ljudje z vzgojo, z človeškim stikom in nikakor ni neodvisen od človeka.
Vseeno, je pa tak kot ga je naredila narava. Torej človek je naravno žival, oznako 'človek' si prisluži šele ko to zatre. Torej, ko postane nekaj drugega kot to, kar je naravno.Ker "biološki človek" ki ni zatiran v svojih nagoni, impulzih in dejanjih, ni nič drugega kakor žival.
Po naši definiciji sma. Problem pa je v tem da je ta definicija naknadna, je odvisna od radikalnih sprememb ki sma jih naredila v sebi. In ta definicija je potemtakem prilagodljiva.Torej midva nisva človeka?
Spet odvisno, v kakem številu so na tem planetu in kako so razporejeni med 'normalnimi' ljudmi?To je prevelika sprememba z anatomskega gledišča, da bi jim lahko priznali le status rase.Najmanj kar dobijo je status podvrste, npr. triprsti ljudje.
"Naraven človek" ali "nenaraven človek"?
*Vse živali so del narave(naravne).Tudi človek je (biološko gledano) žival.Torej je tudi človek del narave(naraven).
Torej je človek sam po sebi naraven in sintagma "nenaravni človek" ne obstaja, je protislovna.
Še drug ugovor; če je naraven- nespremenjen od človeka:
Človek je sam po sebi že narejen od človeka, biološko spremenjen od človeka.
v tem primeru je sintagma "naravni človek" protislovna. Kakor "okrogli kvadrat".
Torej ali je človek naraven ali nenaraven. Nikakor pa ne moreta obstajati oba pojma hkrati. Ali so vsi ljudje naravni, ali pa vsi ljudje nenaravni. Odločiti se boš moral samo za eno možnost.
*Vse živali so del narave(naravne).Tudi človek je (biološko gledano) žival.Torej je tudi človek del narave(naraven).
Torej je človek sam po sebi naraven in sintagma "nenaravni človek" ne obstaja, je protislovna.
Še drug ugovor; če je naraven- nespremenjen od človeka:
Človek je sam po sebi že narejen od človeka, biološko spremenjen od človeka.
v tem primeru je sintagma "naravni človek" protislovna. Kakor "okrogli kvadrat".
Torej ali je človek naraven ali nenaraven. Nikakor pa ne moreta obstajati oba pojma hkrati. Ali so vsi ljudje naravni, ali pa vsi ljudje nenaravni. Odločiti se boš moral samo za eno možnost.