Konec človeštva

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Dedal napisal/-a:Zdaj ga moramo le še usmeriti v pravo smer.
Kaj pa je prava smer?
Represivna vzgoja, strog (nenavidezen) nadzor, drastični ukrepi proti kršiteljem,mogoče genski inženiring....Če hočeš vzgojiti dobre otroke rabiš dobre starše. Pa vseeno dobra drevesa obrodijo tudi gnila jabolka.
Represivna vzgoja, nadzor in drastični ukrepi so dejanja usmerjena od zunaj in v normalnem človeku povzročajo nelagodje (stabilna družba zgrajena na strahu mi ne diši). Če bi človeka spremenili od znotraj kot pri Huxley-ju, ne bi bilo potrebe po represivni vzgoji, to je borbi z naravnim.
Represija brez kontrole zatre (bi zatrla) v človeku človeškost vnaprej, tako da večine vzgoje, nadzora ne bi bilo potrebno izvrševati..
Lahko ji rečema "rušilskost", glede na to, da je neg. človeškost odgovorna za rušenje družbe, človeka...
Okej, nekaj v smeri rušilnosti.

Dedal
Prispevkov: 148
Pridružen: 7.1.2006 15:33

Odgovor Napisal/-a Dedal »

Kaj pa je prava smer?
Mir namesto vojn, izobilje za vse namesto lakote, blaginja namesto revščine, dobrota namesto zla, civilna namesto vojaške tehnologije....ipd.
(stabilna družba zgrajena na strahu mi ne diši)
Na čem pa bi morala biti zgrajena, da bi ti dišala? Ne genskem inženiringu v kombinaciji z nevrofarmakologijo? Če so ljudje dobri se v "novi družbi" nimajo ničesar bati. Strah je rezerviran izključno za tiste z rušilskostjo.
Represivna vzgoja, nadzor in drastični ukrepi so dejanja usmerjena od zunaj in v normalnem človeku povzročajo nelagodje
Midva govorima o nadnormalnih ljudeh.
Represija brez kontrole zatre (bi zatrla) v človeku človeškost vnaprej, tako da večine vzgoje, nadzora ne bi bilo potrebno izvrševati..
Vendar rabiva del človeškosti; človečnost. Kako si si pa zamislil represijo brez kontrole?

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Dedal napisal/-a:Na čem pa bi morala biti zgrajena, da bi ti dišala? Ne genskem inženiringu v kombinaciji z nevrofarmakologijo?
Ja, notranji represiji, ne represiji s smeri zakonov. Če apriori zatreš človeškost (potencialno nestabilnost), ni potrebe po uvedbi ukrepov, kakor tudi ni občutka zatiranja.
Midva govorima o nadnormalnih ljudeh.
Nadnormalni (v smislu dobrega) ne bi potrebovali nadzora.. Kako bi pa dosegel nadnormalnost, če zanašanje samo na vzgojo ni popolno? Bi uvedel še metanje v prepad kot Špartanci? S tem bi povzročal hudo nestabilnost pri lepo vzgojenih ljudeh, ali ne?
Kako si si pa zamislil represijo brez kontrole?
Represija brez kontrole izključuje človekovo izbiro. Ne bi se zanašal na človeka da se drži zakonov ali ne.

Dedal
Prispevkov: 148
Pridružen: 7.1.2006 15:33

Odgovor Napisal/-a Dedal »

Jaz si notranjo represijo predstavljam tudi s strani subjekta, človeka.
Npr. budistični menihi, ipd...Te bi v nekem smislu lahko smatrali za nadnormalne.
(v smislu dobrega) ne bi potrebovali nadzora.. Kako bi pa dosegel nadnormalnost, če zanašanje samo na vzgojo ni popolno? Bi uvedel še metanje v prepad kot Špartanci? S tem bi povzročal hudo nestabilnost pri lepo vzgojenih ljudeh, ali ne?
Tudi o tem sem že razmišljal. Selekcija je potrebna.
Kateri dejavniki že določajo človeka; okolje, dednost, (samoiniciativa?)Kateri je tretji omenjen pri srednješolski psihologiji?
Moral bi poiskati kakšen bolj human način, ki ne bi povzročal hudih nestabilnosti pri ljudeh, za doseganje nadnormalnosti oz. človečnosti.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Dedal napisal/-a:Npr. budistični menihi, ipd...Te bi v nekem smislu lahko smatrali za nadnormalne.
Tile so razred zase, vendar že predstavljajo samo del družbe. Torej celotna populacija gre skozi sito in na drugi strani se (v tem primeru) pojavijo budistčni menihi.
Žal proces meništva ni dovolj, ne zadostuje za celotno družbo, saj vključuje navidezno izbiro.

Kateri dejavniki že določajo človeka; okolje, dednost, (samoiniciativa?)Kateri je tretji omenjen pri srednješolski psihologiji?
Samodejavnost, vendar ta po moje ni ločena od okolja in dednosti, saj izhaja iz njiju.
Samodejavnost bi lahko upoštevali samo v nekem določenem trenutku, kot vpliv preteklega okolja in dednosti.
Moral bi poiskati kakšen bolj human način, ki ne bi povzročal hudih nestabilnosti pri ljudeh, za doseganje nadnormalnosti oz. človečnosti.
Jaz imam v planu uničenje človeškosti, tako da v bistvu nestabilnost sploh ne bi bila opcija..

Dedal
Prispevkov: 148
Pridružen: 7.1.2006 15:33

Odgovor Napisal/-a Dedal »

Tile so razred zase, vendar že predstavljajo samo del družbe. Torej celotna populacija gre skozi sito in na drugi strani se (v tem primeru) pojavijo budistčni menihi.
Žal proces meništva ni dovolj, ne zadostuje za celotno družbo, saj vključuje navidezno izbiro.
Z njimi sem podal le primer možnosti notranje represije.
Izbranci bi pa že bili presejani skozi sito.
Samodejavnost, vendar ta po moje ni ločena od okolja in dednosti, saj izhaja iz njiju.
Samodejavnost bi lahko upoštevali samo v nekem določenem trenutku, kot vpliv preteklega okolja in dednosti.
Hvala... čeprav sem potem celo nekje med knjigami našel star učbenik psihologije. :)
Dednost imava najboljšo možno, okolje pravtako, tako, da je problem le samodejavnost. Če pa samodejavnost izhaja iz te dednosti in okolja, pa imava tudi najboljšo možno samodejavnost. Vsi trije temeljni dejavniki so tako optimalni in možnost, da ideja uspe je na tej točki največja.
Jaz imam v planu uničenje človeškosti, tako da v bistvu nestabilnost sploh ne bi bila opcija..
Nekdo mi je nekoč povedal zanimivo misel. Če ne čutim, ne živim. Nekako izraža moje bistvo človeka. Ker uničenje človeškosti zajema tudi uničenje čustvovanja, moram poiskati rešitev, ki ne bo vključevala uničenja človečnosti.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Dedal napisal/-a:Izbranci bi pa že bili presejani skozi sito.
Torej vsi ki bi izbrali napačno pot bi bili odstranjeni.
Dednost imava najboljšo možno, okolje pravtako, tako, da je problem le samodejavnost.
To pa ne vem če je kar tako preprosto... verjetno obstajajo dedne zasnove ki lahko v pravih okoliščinah stabilnega človeka preklopijo v nestabilnega. Kako bi se tega rešil?
Okolje pa tudi ni samo družba. Če hočeš ljudi ki nebi postali nestabilni ob bolečih dogodkih (nesreče, smrt in podobno) bi jih moral konkretno spremeniti, oz. skoraj že totalno odstraniti človeškost.
Če ne čutim, ne živim. Nekako izraža moje bistvo človeka. Ker uničenje človeškosti zajema tudi uničenje čustvovanja, moram poiskati rešitev, ki ne bo vključevala uničenja človečnosti.
To je hud problem, vem. Za idealno stabilno družbo bi morali posamezniki biti apatični, vendar je to realno neizpeljivo, saj apatičnost vključuje tudi nemotiviranost za karkoli. Motiviranost je ja povezana s čustvovanjem..

Dedal
Prispevkov: 148
Pridružen: 7.1.2006 15:33

Odgovor Napisal/-a Dedal »

Torej vsi ki bi izbrali napačno pot bi bili odstranjeni.
Odstranjeni tako ali drugače iz končne skupine.
verjetno obstajajo dedne zasnove ki lahko v pravih okoliščinah stabilnega človeka preklopijo v nestabilnega. Kako bi se tega rešil?
Totalno zateženi psihološki testi in preizkusi, zunanja opazovanja, dnk testi...gotovo bi se še kaj našlo...
Če hočeš ljudi ki nebi postali nestabilni ob bolečih dogodkih (nesreče, smrt in podobno) bi jih moral konkretno spremeniti, oz. skoraj že totalno odstraniti človeškost.
Ne vem če večina normalno vzgojenih ljudi postane nestabilna ob smrti v družini, kakšnih nesrečah ipd. Ponavadi ljudje take stvari prebolimo in živimo naprej, (res da nekaj časa otožni, zamorjeni, ampak funkcionalni v stabilni družbi. Te medijsko odmevne strgancije so prej izjeme, kakor pravilo.
Za idealno stabilno družbo bi morali posamezniki biti apatični, vendar je to realno neizpeljivo, saj apatičnost vključuje tudi nemotiviranost za karkoli. Motiviranost je ja povezana s čustvovanjem..
Ne vem no; Za idealno stabilno družbo bi morali biti ljudje voljni, duševno neotopeli (na področju človečnosti) in apatični samo na področju rušilskosti. Motiviranost ni nujno pogojena samo s čustvovanjem, temveč tudi z vzgojo, potrebami, nagoni, motivi, željami...
Dobivam občutek, da dandanes čedalje manj pomena (neupravičeno) pripisujemo vzgoji. Primer neodgovorne vzgoje na globalni ravni so mediji, vodilni vzgojni činitelji, ki v gonji za dobičkom (neodgovorno) perejo možgane in delajo folk še bolj butast kakor pa je.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Dedal napisal/-a:Te medijsko odmevne strgancije so prej izjeme, kakor pravilo.
Nisem mislil teh strgancij. Pravim samo da bi v času prebolevanja bila večja možnost nestabilnosti.
Motiviranost ni nujno pogojena samo s čustvovanjem, temveč tudi z vzgojo, potrebami, nagoni, motivi, željami...
Hm no pod čustvovanje štejem tudi doseganje psihičnega ugodja. Za kar se trudimo, se trudimo ker nam to prinaša ugodje. Če nam ne uspe, čutimo neugodje.
Kako bi odstranil potencialno nestabilnost ob nedoseganju ciljev a hkrati motiviranost za doseganje ugodja? Ta apatičnost samo na področju rušilnosti se mi zdi malo preveč optimistična ideja če ne nameravaš vključevati kakšnih zunanjih pripomočkov.
Primer neodgovorne vzgoje na globalni ravni so mediji, vodilni vzgojni činitelji, ki v gonji za dobičkom (neodgovorno) perejo možgane in delajo folk še bolj butast kakor pa je.
Ja, se strinjam. Ta svoboda tiska recimo, za kar se zadnje čase tolko bunijo, po moje ni nič kaj pozitivnega glede na sranje ki ga vidim v trafikah.

Dedal
Prispevkov: 148
Pridružen: 7.1.2006 15:33

Odgovor Napisal/-a Dedal »

Nisem mislil teh strgancij. Pravim samo da bi v času prebolevanja bila večja možnost nestabilnosti.
Vsekakor bi bila večja možnost nestabilnosti, vendar se mi v stabilni družbi to ne zdi problem, saj družba v takem primeru stabilizira nestabilnega posameznika. Verjetno pa bodo potrebni pomisleki pri katastrofah, kjer ljudje množično umirajo, in zato prihaja do masovne nestabilnosti.
Kako bi odstranil potencialno nestabilnost ob nedoseganju ciljev a hkrati motiviranost za doseganje ugodja? Ta apatičnost samo na področju rušilnosti se mi zdi malo preveč optimistična ideja če ne nameravaš vključevati kakšnih zunanjih pripomočkov.
Z vzgojo bi odstranil nestabilnost ob nedoseganju ciljev. Z vzgojo ne le posameznika, ampak celotne družbe. Poglejva si današnjo vzgojo; starši nimajo nikoli časa za svoje otroke, v vrtcu so v skupini prav tako nevzgojenih otrok, osnovna šola poudarja znanje, učenje na pamet, ponižnost avtoriteti in povsem zanemarja vzgojo, v srednjih šolah postajajo številke, ki se upijanjajo in eksperimentirajo z drogami, brez kakršnega sluha o vzgoji. Približno takšne so razmere pri nas, kaj šele v mnogo bolj kapitalističnah državah. In potem se še čudimo zakaj mladi na avtobusih ne odstopajo sedežev starejšim :lol: ...No.. kar sem hotel povedati je, da bi se z ustrezno vzgojo dalo ogromno spremeniti, vendar nam trenutno stanje, trenutna svetovna ureditev, sistem.. tega ne dopuščajo.
(Mentaliteta) Družba/e bi morala biti usmerjena strogo proti tekmovalnosti (in še marsičemu), saj ta v veliki meri povzroča ugodje in neugodje pri (ne)doseganju ciljev. (Turbo)kapitalizem npr. povzroča ravno obratno, tekmovalnost, lov za dobičkom, izkoriščanje, ipd... same potencialne nestabilnosti.
...Pravijo, da je optimizem že 1/3 uspeha :wink: V skrajni sili bi mogoče dopustil tudi kakšne zunanje pripomočke.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Dedal napisal/-a:Vsekakor bi bila večja možnost nestabilnosti, vendar se mi v stabilni družbi to ne zdi problem, saj družba v takem primeru stabilizira nestabilnega posameznika. Verjetno pa bodo potrebni pomisleki pri katastrofah, kjer ljudje množično umirajo, in zato prihaja do masovne nestabilnosti.
Ali pa bi zavoljo takih primerov uvedel igranje otrok ob umirajočih kot pri Huxleyu? :)
Z vzgojo bi odstranil nestabilnost ob nedoseganju ciljev.
To pa tudi ni dobro, saj te lahko nestabilnost ob nedoseganju starega cilja še bolj motivira za doseganje novega cilja. Da bi človeku bilo vseeno ob tem če cilja ni izpolnil, se mi zdi zgrešeno...
(Mentaliteta) Družba/e bi morala biti usmerjena strogo proti tekmovalnosti (in še marsičemu), saj ta v veliki meri povzroča ugodje in neugodje pri (ne)doseganju ciljev.
Bi rekel da ni nujno... moji osebni cilji niso povezani s tekmovalnostjo (vsaj mislim da ne), pa se vseeno počutim neugodno če mi kaj ne uspe. Pravzaprav ob nedoseganju ciljev iz vzroka tekmovalnosti ne čutim nič posebnega. Jah, tekmovalnost nam vsiljujejo, torej je od posameznika odvisno kako to doživlja.. Ampak tekmovalnost s samim seboj bi bila kar dobrodošla, ne?

Dedal
Prispevkov: 148
Pridružen: 7.1.2006 15:33

Odgovor Napisal/-a Dedal »

Ali pa bi zavoljo takih primerov uvedel igranje otrok ob umirajočih kot pri Huxleyu?
Mogoče?
To pa tudi ni dobro, saj te lahko nestabilnost ob nedoseganju starega cilja še bolj motivira za doseganje novega cilja. Da bi človeku bilo vseeno ob tem če cilja ni izpolnil, se mi zdi zgrešeno...
Ja ampak, normalno, če ne dosežeš nekega cilja ne boš prišel v službo s puško in postrelil vse zaposlene, in to je (pretirana) nestabilnost, ki bi jo bilo potrebno odstraniti.
Jah, tekmovalnost nam vsiljujejo, torej je od posameznika odvisno kako to doživlja.. Ampak tekmovalnost s samim seboj bi bila kar dobrodošla, ne?
Res je.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz »

Mogoče?
Ne vem, lahko da bi se to slabo izšlo... povezovanje igre s smrtjo? Hm... da ne bi to v njihovih glavah postalo eno in isto, da ne bi začeli ubijati (no ja, malo pretiravam, a vseeno).
Ja ampak, normalno, če ne dosežeš nekega cilja ne boš prišel v službo s puško in postrelil vse zaposlene, in to je (pretirana) nestabilnost, ki bi jo bilo potrebno odstraniti.
Torej bi bilo treba omejiti moč nestabilnosti a hkrati zagotoviti zadostno motivacijo za delo naprej. Malo jeze torej ne bi škodilo.

Odgovori