Posmrtno življenje

Argumentirane razprave o filozofskih vprašanjih.
mirtelo
Prispevkov: 138
Pridružen: 20.4.2004 8:25

Odgovor Napisal/-a mirtelo » 31.1.2006 13:49

Vest je zapisana v srcu. Kot "zlato pravilo"; Ne stori bližnjemu, kar ne želiš, da bi storil on tebi! in obratno: Stori bližnjemu, kar želiš, da bi on soril tebi.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz » 31.1.2006 14:11

Vest je zapisana v srcu. Kot "zlato pravilo"; Ne stori bližnjemu, kar ne želiš, da bi storil on tebi!
Zakaj pa nekateri tega nimajo? Nimajo srca (dobesedno)? Vzgoja in okolje nimata nič pri ustvarjanju vesti?
Stori bližnjemu, kar želiš, da bi on soril tebi.
Torej bi bilo sprejemljivo če bi mazohisti hodili po cesti in mučili mimoidoče? :)

qg
Prispevkov: 694
Pridružen: 13.1.2006 20:05

Odgovor Napisal/-a qg » 10.2.2006 14:25

Ena stvar mi je nelogična pri posmrtnem življenju. Kakšen smisel potem ima boj za obstanek, ko dajemo gene naprej, da se (naše) življenje ohranja. Če živimo večno, to ne bi bilo potrebno.

Uporabniški avatar
celica
Prispevkov: 799
Pridružen: 3.1.2006 22:08
Kontakt:

Re: Posmrtno življenje

Odgovor Napisal/-a celica » 10.2.2006 20:56

Dedal napisal/-a:Je kaj po smrti; in če je, kaj je? Raj? Vice? Pekel? Mogoče novo življenje. Nekaj tretjega. Človek je duša in telo. Vsi vemo kaj se po smrti zgodi s telesom, kaj se zgodi z dušo. Kaj je duša? Obstaja? Kam gre?
Ima kdo za karkoli kakšne argumente, teorije...
LP
Pa dajmo na mizo še kakšen argumentki jih je tu bolj malo.
Upam da besedo in pomen " regresija" poznate.
Kaj se dogaja pri njej?
Tisti ki jo opravlja vidi točno določenega človeka(kakšen je,kako je napravljen itd.)Ne opravljam regresije zato me o tem ne sprašujte.Vsebina mojih raziskav pa je zahtevala tudi to raziskavo regresije,kako poteka,kaj je point vsega itd.
Kaj mislite od kje te informacije če tega človeka,ki ga vidi regreser,že verjetno ni na svetu 100 let.

Uporabniški avatar
subspace
Prispevkov: 57
Pridružen: 24.11.2005 0:39

Odgovor Napisal/-a subspace » 10.2.2006 22:56

qg napisal/-a:Ena stvar mi je nelogična pri posmrtnem življenju. Kakšen smisel potem ima boj za obstanek, ko dajemo gene naprej, da se (naše) življenje ohranja. Če živimo večno, to ne bi bilo potrebno.
to večno življenje verjetno ni mišljenjo ravno za biološki obstoj, za to skrbimo z razmoževanjem. večna naj bi bila energija v nas, eni pravijo duša drugi zavest. jaz osebno mislim da naša zavest je energija, kaj se zgodi z njo je pa po moje odvisno kaj dosežemo dokler se nahaja v teh fizičnih telesih, če se morda dovolj naučimo se mogoče lahko pridružimo kakšnemu višjemu obstoju. možnosti je veliko samo preprilčan pa sem da konec vsega gotovo ni.

Uporabniški avatar
bargo
Prispevkov: 7397
Pridružen: 3.11.2004 22:41

Odgovor Napisal/-a bargo » 11.2.2006 14:44

Ego umre. To je po smrti. Oseba kot taka z vsem svojim znanjem, pogledi, občutki, ... je izginila, spremenila se je ali se bo v prah. Ostanejo samo potomci, kot del načrta osebe (genetika; Darwin) ter informacije, ki jih je pustila v prostor-času. Nauk, ki ga je posredovala potomcem in okolju.

Smisel : Iz stališča posameznika ga ni, tako kot kapljica v morju ne "vidi smisla" za njen obstoj, vendar če ni kapljic ni rek, oceana, ni življenja in ljudi, ki bi se o tem smislu vprašali.

Dedal
Prispevkov: 148
Pridružen: 7.1.2006 15:33

Odgovor Napisal/-a Dedal » 29.4.2006 15:25

Smisel:
Smisel : Iz stališča posameznika ga ni, tako kot kapljica v morju ne "vidi smisla" za njen obstoj, vendar če ni kapljic ni rek, oceana, ni življenja in ljudi, ki bi se o tem smislu vprašali.
Ampak kapljica v morju se niti vprašati ne more po smislu.H2O preprosto nima smisla, namena, namere.... ne vidi, priznava, odobrava, sprejema... karkoli..... smisla in tudi ko/če mu nekdo (in ta nekdo so ljudje, seveda) prida nekakšen subjektiven smisel, je to le smisel za človeka, ne pa smisel za kapljo.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz » 29.4.2006 23:01

subspace,
možnosti je veliko samo preprilčan pa sem da konec vsega gotovo ni.
Mene pri tem bolj kot vse mogoče možnosti zanima od kod in zakaj si prepričan da konca ni. Jaz osebno mislim da je to prepričanje (oz. boljše iluzija prepričanja) neke vrste samo-pomoč. Zakaj bi sicer hotel biti 'prepričan' da smrt ni konec tvojega bivanja?

Dedal
Prispevkov: 148
Pridružen: 7.1.2006 15:33

Odgovor Napisal/-a Dedal » 30.4.2006 20:13

Mene pa zanima kak argument, ki te je prepričal v nekončnost človeškega/tvojega življenja. Razen teh, da je boljše verjeti, v raj kakor v nič, strah pred smrtjo, ničem, pozabo, nesprejemanje konca, ipd...
Lp

Uporabniški avatar
stream
Prispevkov: 293
Pridružen: 21.3.2006 0:39
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a stream » 30.5.2006 23:24

Dedal napisal/-a:Mene pa zanima kak argument, ki te je prepričal v nekončnost človeškega/tvojega življenja. Razen teh, da je boljše verjeti, v raj kakor v nič, strah pred smrtjo, ničem, pozabo, nesprejemanje konca, ipd...
Lp
Splošno mnenje izvirnih virov je, da smo tukaj iz dveh poglavitnih razlogov. Prvič, da moramo uravnotežiti energijo, ki smo jo nekoč v preteklosti odeli v misli, besede in dejanja in poslali v svet. Ker sta to energijo nekoč odposlala naš ego in volja, se bodo misli, besede in dejanja kot golobi pismonoše vrnile nazaj k nam. Na ta način postanemo prejemniki vsega, kar smo začeli in imamo možnost, da požanjemo nagrado za tisto, kar je dobro, ter da se skozi trpljenje naučimo, kakšna je bolečina, ki smo jo povzročili drugim.
Drugi razlog, zaradi katerega smo tu, je, da se naučimo živeti v harmoniji z drugimi, kajti v našem skupnem izvoru smo vsi eno. Karkoli storimo drugim, avtomatično storimo tudi sebi, ker nas bo isto doletelo nekje na našem dolgem potovanju nazaj k izvoru

Vedež
Prispevkov: 1043
Pridružen: 19.4.2004 8:33

Odgovor Napisal/-a Vedež » 31.5.2006 9:02

Res je, škoda ker tega vsi ljudje ne razumejo.

Uporabniški avatar
mriz
Prispevkov: 2036
Pridružen: 13.5.2004 23:52
Kraj: maribor

Odgovor Napisal/-a mriz » 31.5.2006 11:39

Kako lahko takšne besede nekoga prepričajo?
Drugi razlog, zaradi katerega smo tu, je, da se naučimo živeti v harmoniji z drugimi, kajti v našem skupnem izvoru smo vsi eno. Karkoli storimo drugim, avtomatično storimo tudi sebi, ker nas bo isto doletelo nekje na našem dolgem potovanju nazaj k izvoru
Kdaj in zakaj pa smo se od tega izvira ločili? Kdaj in zakaj je harmonija izginila? Zakaj je nujno to harmonijo vzpostaviti? Če smo harmonijo odstranili (oz. se od izvira ločili) prostovoljno, pomeni da naši višji jazi (ali karkoli že pač) takšno stanje kot je zdaj želijo, če pa je to harmonijo prekinil izvor (bog?), pa pomeni da nas on noče. Zakaj se potem truditi?

(A ni zanimivo, kakšne zgodbice pridejo iz potrebe po preživetju v družbi...)

Uporabniški avatar
celica
Prispevkov: 799
Pridružen: 3.1.2006 22:08
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a celica » 11.7.2006 14:17

stream
Potemtakem se moraš strinjati z mojo teorijo.
Lp.

influenz
Prispevkov: 32
Pridružen: 31.7.2006 18:16

Odgovor Napisal/-a influenz » 31.7.2006 19:37

Po mojem mnenju je po smrti nič.
Res je malo pesimistično mnenje ampak tako je, ker ni nobenega smisla da bi prešlo stanje v drugo dimenzijo/stanje, kjer bi nadaljeval z mišljenjem in življenjem.
To kar cerkev uči, če boš priden greš v nebesa, drugače pa v pekel, je popolni nesmisel seveda, zlo/dobrota nima blage veze z vesoljem, materijo itd itd.
To je čisto svobodna odločitev

Jurij
Prispevkov: 585
Pridružen: 27.2.2006 11:09

Odgovor Napisal/-a Jurij » 31.7.2006 20:02

hm, če pravš,da ni smisla d bi blo po smrti še kaj, a pol sploh vidš smisel u svojmu rojstvu?

Odgovori