fizika brez matematike

[Roman]

Ampak, če obstaja le sedanjost, potem čas nikamor ne teče.

Ja, čas ne teče, vsaj ne v smislu reke ali filmskega traku. To, da teče, je pesniško izražanje in ne pomeni, da prihodnost ali preteklost že sta. Ampak če v resnici ne teče, pa tudi ne moremo reči, da se nič ne spreminja. Spremembe niso v času, ampak s časom.

Pa tudi ure, ki kažejo čas, le merijo impulze in ker prištevajo "čas", smo prevzeli dogovor, da teče čas naprej.

Ure bi lahko čas tudi odštevale, pa bi ta še vedno tekel naprej.

Vendar, če med stanjem v spominu in sedanjim stanjem ni spremembe, potem ničesar ne zaznamo.

Ja.

Doživljati celoto pomeni zavedati se, da so deli samo ena od možnih interpretacij

Katere bi bile druge možnosti?

Če pa misliš, da obstajajo deli že sami po sebi, in skupaj tvorijo celoto, potem take celote ne moreš dojeti.

Hm, pri dojemanju celote si pač moramo pomagati z dojemanjem njenih delov. In te dele morda dojemamo kot posamezne celote. Problem je, če pri razumevanju delov ne upoštevamo medsebojnega učinkovanja oziroma sodelovanja, ki šele taki zares tvorijo celoto.

[derik]

Za prve resnično obstaja samo tisto, kar bazira na materiji in se da raziskovati z znanstveno metodo, ostalo pa je le namišljeno, nekakšen stranski odsev materijalnega sveta.

Jaz bi prej malenkost obrnjeno rekel, da je to, kar resnično obstaja, mogoče raziskovati in preveriti. Glede na to, da se tudi vse duhovne traparije navsezadnje skuša utemeljevati ali upravičevati skozi fizično (empirično) realnost, je tak pristop po moje kar ustrezen (tako kot je posledično ustrezen zaključek, da je vse ostalo pač žal namišljeno).

Hočeš reči, da je dokaz za resnični obstoj fizične realnosti ravno to, da se jo da preverjati s pomočjo nečesa takega, kar je samo namišljeno?

[mriz]

Hočeš reči, da je dokaz za resnični obstoj fizične realnosti ravno to, da se jo da preverjati s pomočjo nečesa takega, kar je samo namišljeno?

Ne, niti približno.

[derik]

Kako pa potem veš, da "resnično obstaja"?

[derik]

Doživljati celoto pomeni zavedati se, da so deli samo ena od možnih interpretacij

Katere bi bile druge možnosti?

Ja, druga možnost bi bila ta, da deli obstajajo sami po sebi in da je zato samo ena možna interpretacija. Recimo: da je elektromagnetno polje nekakšen "konstitutivni del" resničnosti, ne pa le eden od možnih matematičnih modelov za opisovanje in predvidevanje pojavov.

[mriz]

Kako pa potem veš, da "resnično obstaja"?

Kot sem napisal. Poanta je v tem, da nekaj ni označeno za namišljeno zato, ker ne "bazira na materiji", ampak zato, ker se njegov domnevni empirični indikator ali efekt (brez katerih najbrž ne gre) lahko znanstveno preizkusi in ker na tem preizkusu vedno pade.

[roberto11]

Kot sem napisal. Poanta je v tem, da nekaj ni označeno za namišljeno zato, ker ne "bazira na materiji", ampak zato, ker se njegov domnevni empirični indikator ali efekt (brez katerih najbrž ne gre) lahko znanstveno preizkusi in ker na tem preizkusu vedno pade.

Torej je problem v dokazovanju, ne v resničnosti nekega pojava....

[roberto11]

Ampak, če obstaja le sedanjost, potem čas nikamor ne teče.

Ja, čas ne teče, vsaj ne v smislu reke ali filmskega traku. To, da teče, je pesniško izražanje in ne pomeni, da prihodnost ali preteklost že sta. Ampak če v resnici ne teče, pa tudi ne moremo reči, da se nič ne spreminja. Spremembe niso v času, ampak s časom.

Pa tudi ure, ki kažejo čas, le merijo impulze in ker prištevajo "čas", smo prevzeli dogovor, da teče čas naprej.

Spremembe se seveda dogajajo..
Zanima me, na podlagi česa lahko trdiš, da čas "teče" naprej ?
Če dimenzijo časa dojemamo na podlagi sprememb, kako potem veš, da te spremembe pomenijo čas naprej ?
Če tek časa naprej odseva na primer rast ali staranje...kaj bo potem, ko bodo znanstveniki iznašli način, da se bo človek pomladil..ali bo potem čas tekel nazaj ?

[roberto11]

Doživljati celoto pomeni zavedati se, da so deli samo ena od možnih interpretacij

Vse je odvisno od tega, kje postaviš mejo. Oziroma kakšen sistem opazuješ.
Lahko opazuješ le list na drevesu..lahko opazuješ list z drevesom..lahko opazuješ drevo z zemljo...Vse je stvar dogovora in pogleda.

[derik]

Kako pa potem veš, da "resnično obstaja"?

Kot sem napisal. Poanta je v tem, da nekaj ni označeno za namišljeno zato, ker ne "bazira na materiji", ampak zato, ker se njegov domnevni empirični indikator ali efekt (brez katerih najbrž ne gre) lahko znanstveno preizkusi in ker na tem preizkusu vedno pade.

Mirz, ti najbrž govoriš o tem, da recimo električna energija res je, ker jo potrdi eksperiment, bioenergija je pa namišljena, ker je eksperiment ne potrdi.

Gledano s stališča (namišljene) delitve na zunanji (fizični) in notranji (duhovni) svet - o tem je namreč bilo govora - pa ima tudi pojem "električna energija" svoje duhovne komponente v smislu koncepta. Če se jo potrudiš oskubiti vse take duhovnosti, kaj ti potem sploh ostane? Ne pravim da nič, ampak skušaj to opisati. A se da sploh opisati brez novega dodajanja duhovnosti? In ali ni celo pojem "da nekaj dokazano res je" pravzaprav čisto duhovna postavka?

[Roman]

Zanima me, na podlagi česa lahko trdiš, da čas "teče" naprej ?

Pravzaprav jaz niti ne trdim, da teče naprej, ampak da teče v eno smer. Ta smer pa pomeni, da so se eni dogodki že zgodili in da se drugi še bodo zgodili.

Če tek časa naprej odseva na primer rast ali staranje...

Staranje seveda ni najboljši indikator v smislu gub na obrazu. Spomin je dosti boljši indikator. Fiziki ponujajo entropijski zakon. Pravzaprav je dober vsak ireverzibilen pojav.

[mriz]

Mirz, ti najbrž govoriš o tem, da recimo električna energija res je, ker jo potrdi eksperiment, bioenergija je pa namišljena, ker je eksperiment ne potrdi.

Hm, lahko da tudi govorim o tem, da v primeru, če nek tak duhovni pojav ne bi bil namišljen, njegovi zagovorniki samega eksperimenta ne bi dojemali kot neke zunanje grožnje oz. jim sam pojem eksperimenta ne bi povzročal toliko gorja.

Gledano s stališča (namišljene) delitve na zunanji (fizični) in notranji (duhovni) svet - o tem je namreč bilo govora ...

Ne bi rekel - kot notranji svet je po moje bil mišljen miselni, abstraktni - duševni svet (in če slučajno ni bil, ga vsaj tako razumem jaz) - duhovnost je zame nekaj drugega. Abstraktni model nekega zunanjega pojava je abstrakten, ampak ima za razliko od nekih namišljenih modelov tudi preverljivo in ponovljivo referenco v zunanjem svetu. S tem, da spoznavanje označimo kot formiranje abstraktnih vsebin, pa v osnovi nimam nekih težav.