Dedal napisal/-a:Zdi se mi, da tukaj ne moremo govoriti o nikakršnem trpljenju, prav gotovo pa lahko govorimu o zlu.
Zakaj misliš, da lahko tu govorimo o zlu. Je smrt zla? Zakaj?
Zlo je nadpomenka trpljenja.
Se ne strinjam. Taka nadpomenka ni potrebna.
če niti ne vemo kaj sploh zlo je, kako se naj potem pogovarjamo o njegovem nasprotju, o dobrem.
S tem se pogojno strinjam.
Je odsotnost zla nevtralnost, ali je odsotnost zla dobro.
Ne, odsotnost zla za moj okus še ni dobro. Nevtralnost je tudi odsotnost dobrega. Ampak to pomeni, da če dobro definiramo zlo, s tem še nismo definirali dobrega.
Zla dejanja so tista, ki so moralno nesprejemljiva.
Torej o zlem odloča nekakšna moralna avtoriteta? Zlo pa je v tem primeru vedno zaslužena kazen za greh? Ne, to pač ni sprejemljivo.
Vprašati se moramo če obstaja univerzalno zlo, zlo, ki bi ga vsi ljudje enako pojmovali ali pa je zlo povsem relativen pojem in ga gledamo skozi očala naše zahodne kulture.
Moja definicija podaja univerzalno zlo - trpljenje.
Tehnologija nam lahko izboljša življenje, kakor nam ga lahko poslabša.
In na katero stran se nagne tehtnica?
Slaba stran tehnologije je, da nam z napredkom, kar naprej postavlja nove in nove potrebe, ki nam življenje kvečjemu otežujejo
Silijo nas v razvoj. To ni tako slabo.
in nas odteguje od spiritualnosti, od duhovnosti, ki je prav gotovo ključnega pomena za dobro življenje.
Hm, ključni pomen je tu vprašljiv, ampak naj bo po tvoje. Se mi pa zdi, da je z razvojem tehnike tudi duhovnost samo pridobila. Misliš, da je bil jamski pračlovek srečen in bolj poduhovljen kakor sodobni?
Boljše od spoznanja, da je dobiček sitega sužnja boljši od lačnega , je spoznanje, da je suženjstvo slabše od nesuženjstva, izkoriščevanje slabše od sožitja, tako za izkoriščevalca, kakor za sužnja.
Povej mi, ali misliš, da je to spoznanje res kakorkoli izboljšalo svet?
Jaz pa mislim na kvaliteto življenja, ki ni nujno pogojena samo z denarjem.
Čemu tedaj delaš za denar? Čemu se voziš z avtom? Čemu... pa saj ni treba, da naštevam?
Svobodna volja je abstrakten, razumski konstrukt, ki izraža sposobnost odločanja med danimi možnostmi.
Pojmi v resničnem svetu ne obstajajo, sposobnost odločanja pa sploh ni svobodna.
Pravkar se lahko odločiš ali boš do konca prebral ta post ali pa ga ne boš.
Ker me vsebina zanima, sem se odločil prebrati do konca. Odločitev pa ni bila svobodna, ampak povzročena s pričakovanjem.
Verjetno boš izbral prvo možnost, kar pa ne pomeni, da se ne bi mogel odločiti za drugačno možnost.
Nisem se mogel odločiti drugače. Če bi se, bi to pomenilo, da me je v to nekaj prisililo.
S pomočjo razuma (razum je nujen pogoj za svobodno voljo) se odločiš, kaj boš pojedel.
Če je ena možnost boljša od druge, se moram odločiti zanjo. Čemu bi se (svobodno?) odločil za slabšo možnost?
In ta sposobnost, da se sploh lahko odločuješ med temi možnostmi, je svobodna volja.
Ta definicija me pušča lačnega.
Ne moreš se odločiti, da boš pojedel pico, če te možnosti nimaš na izbiro.
To je sicer res. Ugovarjam svobodnosti te izbire. Seveda se s tem pojavi vprašanje, ali je izbira resnična in ne le namišljena.
Problem pri zagovarjanju teze, da svobodna volja ne obstaja (fil. nazor determinizem) je ta, da potemtakem ne more biti kazenske odgovornosti.
Kazenska odgovornost ni vpeljana zaradi svobodne volje. S kaznovanjem se skuša družba zavarovati pred razdiralnimi silami v njej oziroma upreti zlu. Storilec mora biti kaznovan oziroma prevzgojen ne zaradi svobodne volje, ampak zaradi tega, da lahko družba sploh funkcionira. Družba mora tako ravnati.