Sreča. Kaj je sreča? Zakaj je tako pomembna?
Kako je povezana z znanostjo, z vednostjo, s tehnologijo.
Mislimo seveda na srečo, na stanje velikega duševnega ugodja.
Lp
Malo o sreči
Sem v eni drugi temi napisal:
Zanimivo pa je, da se pogoj za srečo ustvari. Nekdo je srečen ko gleda dokumentrec o zvezdah, drug ko kvačka, medtem ko bi ob zamenjanih mestih čutila nesrečo. Torej, refleks sreče je priučen, posledica vzgoje. Oziroma priučeno je povezovanje sreče z določeno idejo.
Torej ločimo srečo kot posledico softvera in hardvera, zadovoljitev potrebe telesa ali uma. No, nekaj takega sem že v citatu napisal.
Z znanostjo, vednostjo in tehnologijo je povezana toliko, kolikor služi za zadovoljevanje potreb.mriz napisal/-a:Sreča ni funkcija fizičnega telesa? Zadovoljevanju potreb (tisto o doseganju konca hlepenja je tudi zadovoljitev potrebe, čeprav neočitno postavljene) sledi sreča. Kolikor vem, se v času sreče oziroma ugodja v možganih sproščajo neke kemikalije (o tem nimam blage, kemija/biologija mi načeloma smrdi)... če se prav spomnim, dopamin sproža občutek sreče.
Sreča je posledica igre kemije v telesu v kombinaciji z nekim okoljem ali idejo ki izhaja iz okolja. Služi kot indikator višje pozitivne vrednosti stabilnosti snovi v telesu, kaže na uspešnost reakcij glede na posledice ki se kažejo v telesu. Je fizično pogojena! (Tako kot nasprotna čustva)
Si kot duša (brez fizičnega telesa in sveta okoli sebe) potemtakem sploh lahko srečen?
Zanimivo pa je, da se pogoj za srečo ustvari. Nekdo je srečen ko gleda dokumentrec o zvezdah, drug ko kvačka, medtem ko bi ob zamenjanih mestih čutila nesrečo. Torej, refleks sreče je priučen, posledica vzgoje. Oziroma priučeno je povezovanje sreče z določeno idejo.
Torej ločimo srečo kot posledico softvera in hardvera, zadovoljitev potrebe telesa ali uma. No, nekaj takega sem že v citatu napisal.
Ja, dopamin in serotonin sta hormona sreče.(verjetno je še kakšen zraven, ampak ta dva sta poglavitna)Kolikor vem, se v času sreče oziroma ugodja v možganih sproščajo neke kemikalije
Poraja se vprašanje, če je mogoče biti srečen brez hormonov sreče; kar pa brez fizičnega telesa, ki sprošča te hormone, ne bi bilo mogoče.Si kot duša (brez fizičnega telesa in sveta okoli sebe) potemtakem sploh lahko srečen?
A bi lahko enačili: sreča = sproščanje hormonov sreče?
Včasih se mi zdi, da je neveden lahko bolj srečen od tistega ,ki vedenje ima.Ali je ravno obratno? Mogoče pa vednost sploh nima vpliva na srečo.Z znanostjo, vednostjo in tehnologijo je povezana toliko, kolikor služi za zadovoljevanje potreb.
Tehnologija nam lahko služi v veliki meri za zadovoljevanje, ali pa za ustvarjanje novih potreb.
V tem primeru lahko razdelimo srečo na:Torej ločimo srečo kot posledico softvera in hardvera, zadovoljitev potrebe telesa ali uma. No, nekaj takega sem že v citatu napisal.
1. srečo, kot posledica zadovoljitve telesnih potreb
2. srečo, kot posledica zadovoljitve duševnih potreb
Zadovoljitev telesnih ali duševnih potreb, pa sprošča hormone sreče.
Hja, verjetno brez teh stvari res ni občutka prave sreče. Ko pojem en konkreten čizburger (ali dva, odvisno), sem samo zadovoljen.Poraja se vprašanje, če je mogoče biti srečen brez hormonov sreče; kar pa brez fizičnega telesa, ki sprošča te hormone, ne bi bilo mogoče.
A bi lahko enačili: sreča = sproščanje hormonov sreče?
Odvisno od vzgoje....Včasih se mi zdi, da je neveden lahko bolj srečen od tistega ,ki vedenje ima.Ali je ravno obratno? Mogoče pa vednost sploh nima vpliva na srečo.
Ja, ampak telesne potrebe se delijo na tiste ki so naravne (lakota, žeja) in priučene. Srečo prinesejo samo ta druge, se mi zdi.1. srečo, kot posledica zadovoljitve telesnih potreb
2. srečo, kot posledica zadovoljitve duševnih potreb
Kakšna pa je potem razlika med zadovoljstvom in srečo?Ko pojem en konkreten čizburger (ali dva, odvisno), sem samo zadovoljen
Katere? Telesne priučene ali duševne?Ja, ampak telesne potrebe se delijo na tiste ki so naravne (lakota, žeja) in priučene. Srečo prinesejo samo ta druge, se mi zdi.
Katere telesne potreb so pa naučene? Veš kak primer?
A bi mogoče spontanost in rutinskost tudi imela kakšno vlogo, pri doseganju sreče?
Sreča ima višjo pozitivno vrednost stabilnosti ali posledic glede na telo (hardver ali softver), zadovoljstvo pa je mogoče čista stabilnost (na ničli ali pa zelo blizu na pozitivni strani).Dedal napisal/-a:Kakšna pa je potem razlika med zadovoljstvom in srečo?
V bistvu bi lahko tako telesne kot duševne delil na naravne in priučene.Katere? Telesne priučene ali duševne?
Dozdeva se mi da srečo prinesejo samo priučene iz obeh taborov, glavna finta pa je nekje drugje:
Če sreča pomeni izločanje onih dveh kemikalij, je bistvo priučenosti samo v tem, da se ustvari stikalo. Možgani imajo potencial izločanja dopamina, ga imajo na zalogi in potrebujejo samo razlog. Skozi vzgojo (ali glede na naravne faktorje) se izoblikujejo, določijo neki osnovni pogoji izločanja 'kemikalij sreče'.
Baje imajo adrenalinski športniki naravno zvišan prag strahu kar pomeni da potrebujejo več kot zmorejo prenesti navadni ljudje, da občutijo razburjenje in posledično srečo..
Primer priučene telesne potrebe je vsaka fizična zasvojenost.
Zadovoljevanje naravnih potreb ne povzroči izločanja dopamina ker potreba označuje težnjo po vzpostavitvi ravnotežja (lakota -> ne-lakota), ne pa višje vrednosti glede na reakcije v telesu.
Kaj misliš s tem?A bi mogoče spontanost in rutinskost tudi imela kakšno vlogo, pri doseganju sreče?
Ma sej ne morem tu pisat pa gledat tv zraven... če kje kaj ne štima, bom popravil ali dopolnil skozi nadaljni pogovor.
A bi mogoče spontanost in rutinskost tudi imela kakšno vlogo, pri doseganju sreče?
S tem mislim, na to, da sreče ni mogoče doseči kadarkoli, skozi neko rutino; npr.
Nekdo je srečen, ko gre na morje. Če se bo v upanju, da bo dosegel neko trajno srečo, preselil na morje, bo sčasoma, njegova sreča oz. srečnost izginila.
Morje, prej predmet sreče, bo postalo nekaj navadnega, vsakdanjega, sreče nevrednega.Tako nekako, rutinskost onesposoblja srečo na dolgi rok, medtem, ko je prav spontanost potrebna za njo.
sreča = + 1....
zadovoljstvo = +0 ???
X = -1...
X = ????
S tem mislim, na to, da sreče ni mogoče doseči kadarkoli, skozi neko rutino; npr.
Nekdo je srečen, ko gre na morje. Če se bo v upanju, da bo dosegel neko trajno srečo, preselil na morje, bo sčasoma, njegova sreča oz. srečnost izginila.
Morje, prej predmet sreče, bo postalo nekaj navadnega, vsakdanjega, sreče nevrednega.Tako nekako, rutinskost onesposoblja srečo na dolgi rok, medtem, ko je prav spontanost potrebna za njo.
stabilnost = 0Sreča ima višjo pozitivno vrednost stabilnosti ali posledic glede na telo (hardver ali softver), zadovoljstvo pa je mogoče čista stabilnost (na ničli ali pa zelo blizu na pozitivni strani).
sreča = + 1....
zadovoljstvo = +0 ???
X = -1...
X = ????
Mnja, če je morje v vlogi stikala za dopamin, seveda obstaja nevarnost naveličanosti. Če gre tako kot pri adrenalinskih športnikih... ko dosežejo nek cilj, jih nadalje osreči samo višji cilj.Dedal napisal/-a:Nekdo je srečen, ko gre na morje. Če se bo v upanju, da bo dosegel neko trajno srečo, preselil na morje, bo sčasoma, njegova sreča oz. srečnost izginila.
No, za razliko od naravnih potreb, kjer si vsakič ne rabiš postavit višji cilj da potrebo zadovoljiš, gre pri teh stvareh drugače, čeprav spontanost nima kaj dosti zraven, bi rekel.
Torej, stikalo se spreminja, nadgrajuje oziroma v bistvu poleni, saj vsakič potrebuje več dražljajev za vklop prenosa kemikalij.
Zadovoljen sem, ko se najem, to je vzpostavim ravnoveslje v telesu, torej ko sem stabilen.stabilnost = 0
sreča = + 1....
zadovoljstvo = +0 ???
X = -1...
X = ????
Negativne vrednosti so pa neugodje (nestabilnost) ali pa nasprotje sreči - žalost, groza? Se spuščajo kake kemikalije ko sem žalosten, razkurjen?
No, baje se v jezi ali strahu spušča adrenalin, poviša utrip srca - baje se telo tako pripravi na borbo ali beg.
Ampak adrenalin lahko povzroči prenos dopamina... torej, se v stanju groze spušča še kaj drugega?
Kar dobra razlaga, ja....Torej, stikalo se spreminja, nadgrajuje oziroma v bistvu poleni, saj vsakič potrebuje več dražljajev za vklop prenosa kemikalij.
Jaz npr. ko se najem ne občutim nujno nekega zadovoljstva, čeprav sem zadovoljil svoje življenske potrebe. Odvisno od kulinarike.Zadovoljen sem, ko se najem, to je vzpostavim ravnoveslje v telesu, torej ko sem stabilen.
ZadovOljen ali zadovoljEn, sta dva različna pojma, odvisno od naglasa.
Prepričan sem, da se.Se spuščajo kake kemikalije ko sem žalosten, razkurjen?
Drži, obrambni mehanizem.No, baje se v jezi ali strahu spušča adrenalin, poviša utrip srca - baje se telo tako pripravi na borbo ali beg.
Če se v stanju groze sprošča adrenalin, bi ta moral sproščati dopamin (kakor pri adrenalinskih športih, na vlakih smrti...), kar pa bi pomenilo, da smo v stanju groze srečni?Ampak adrenalin lahko povzroči prenos dopamina... torej, se v stanju groze spušča še kaj drugega?
To pa zagotovo ne drži. Torej se mora pri grozi sproščati (še) nekaj drugega, kakšni zaviralci dopamina ali kak drug hormon v večjih koncentracijah.
Mogoče pa je odvisno od našega zaznavanja situacije, na kakšen način določen hormon deluje.
Ko se naješ, si zadovOljen.
Torej, ko se (neuporabljeno) stanje pripravljenosti spušča na navaden nivo (ko izginja), se lahko sprošča dopamin. Hm... mogoče se samo preusmeri odvečna energija.
Adrenalinski športniki pa so razred zase zaradi zvišanega pragu, njim kontrolirano okolje ne zadostuje za sproščanje adrenalina.
EDIT: če se po končani (navidezni ali ne) nevarnosti ne začne sproščati dopamin, lahko ostane pri strahu oziroma grozi, čeprav tudi v tem primeru ni potrebe po zaviralcu dopamina, ampak se gre pač za odsotnost stikala.
To pravzaprav pomeni da ima adrenalin možnost sprostiti dopamin. Če imamo tako naravnano stikalo, se to lahko zgodi. V kontroliranem okolju (vlak smrti to je) in ko se zadeva konča, seveda.Če se v stanju groze sprošča adrenalin, bi ta moral sproščati dopamin (kakor pri adrenalinskih športih, na vlakih smrti...), kar pa bi pomenilo, da smo v stanju groze srečni?
Torej, ko se (neuporabljeno) stanje pripravljenosti spušča na navaden nivo (ko izginja), se lahko sprošča dopamin. Hm... mogoče se samo preusmeri odvečna energija.
Adrenalinski športniki pa so razred zase zaradi zvišanega pragu, njim kontrolirano okolje ne zadostuje za sproščanje adrenalina.
To bi bilo zanimivo izvedeti.... prej bi sicer rekel da je v igri nek drug (aktivni) hormon kot pa zaviralec dopamina (odsotnost dopamina pač ne pomeni stanja groze).Torej se mora pri grozi sproščati (še) nekaj drugega, kakšni zaviralci dopamina ali kak drug hormon v večjih koncentracijah.
EDIT: če se po končani (navidezni ali ne) nevarnosti ne začne sproščati dopamin, lahko ostane pri strahu oziroma grozi, čeprav tudi v tem primeru ni potrebe po zaviralcu dopamina, ampak se gre pač za odsotnost stikala.
Ja, po moje bo tako kot sem pisal zgoraj... kontrolirano okolje plus/ali končana (neaktivna) akcija, lahko pripelje do občutka sreče...Mogoče pa je odvisno od našega zaznavanja situacije, na kakšen način določen hormon deluje.
Ja, dopamin in serotonin sta hormona sreče.(verjetno je še kakšen zraven, ampak ta dva sta poglavitna)Dedal napisal/-a:Kolikor vem, se v času sreče oziroma ugodja v možganih sproščajo neke kemikalije
quote]
EPINEFRIN pa je hormon ki ga telo proizvaja v stresnih situacijah,le-ta lahko povzroci neznansko skodo v delovanju telesa...zato je stres tako nevaren...in ko recejo SMEH JE POL ZDRAVJA ...je to res ker smeh proizvaja hormon srece ta pa zatira epinefrin ......( zato ljudje pod stresom prej umrejo za rakom ...ker ze same negativne misli ,obcutki ...vplivajo na izlocanje hormonov ti pa lahko pripomorejo k razvoju bolezni ......zdrave misli zdravo telo ..)
BODIMO SRECNI !!!!
Iz knjige MOC POZITIVNEGA MISLENJA ...Anekdota...Nekega dobro razpolozenega potnika na vlaku so vprasali "Zakaj je ze na vsezgodaj tako dobre volje in si prepeva med umivanjem zob medtem ko so ostali potniki nergali ....je odgovoril ...Preprosto zjutraj ko sem vstal sem imel moznost pomisliti pozitivno misel in biti srecen ali pa nesrecen .....bom danes srecen ali nesrecen ? pa sem preprosto izbral da bom srecen .....
Sreca je povezana tudi s pozitivnim nacinom razmisljanja .....po naravi noben pesimist ni veliko srecen ....
Poraja se vprašanje, če je mogoče biti srečen brez hormonov sreče; kar pa brez fizičnega telesa, ki sprošča te hormone, ne bi bilo mogoče.
A bi lahko enačili: sreča = sproščanje hormonov sreče?
Biti srecen brez telesa?in brez hormonov ....recimo v brezletesnem stanju in pri meditaciji ....kjer naj bi sli iz telesa na astral ....izven telesno stanje ......dozivljamo dogodke in pri tem cutimo sreco ali nesreco zalost jok ...podozivljamo ....hmmm in ce smo izven telesa se to naj nebi dogajalo v mozganih ...?????? ali pac?? mediji naj di bili nadvse srecni v teh stanjih meditacije in harmonije ....to so stanja kjer ni zadovoljevanja fizicnih potreb ...hranjenje ...spolnost ...tudi ljubezen in spolnost vplivata k proizvajanju hormona srece zato smo lepsi ko smo zaljubljeni ...
A bi lahko enačili: sreča = sproščanje hormonov sreče?
Včasih se mi zdi, da je neveden lahko bolj srečen od tistega ,ki vedenje ima.Ali je ravno obratno?Z znanostjo, vednostjo in tehnologijo je povezana toliko, kolikor služi za zadovoljevanje potreb.
Biti srecen brez telesa?in brez hormonov ....recimo v brezletesnem stanju in pri meditaciji ....kjer naj bi sli iz telesa na astral ....izven telesno stanje ......dozivljamo dogodke in pri tem cutimo sreco ali nesreco zalost jok ...podozivljamo ....hmmm in ce smo izven telesa se to naj nebi dogajalo v mozganih ...?????? ali pac?? mediji naj di bili nadvse srecni v teh stanjih meditacije in harmonije ....to so stanja kjer ni zadovoljevanja fizicnih potreb ...hranjenje ...spolnost ...tudi ljubezen in spolnost vplivata k proizvajanju hormona srece zato smo lepsi ko smo zaljubljeni ...
[quote="mriz"][quote="Dedal"
Dozdeva se mi da srečo prinesejo samo priučene iz obeh taborov, glavna finta pa je nekje drugje:
Če sreča pomeni izločanje onih dveh kemikalij, je bistvo priučenosti samo v tem, da se ustvari stikalo. Možgani imajo potencial izločanja dopamina, ga imajo na zalogi in potrebujejo samo razlog. Skozi vzgojo (ali glede na naravne faktorje) se izoblikujejo, določijo neki osnovni pogoji izločanja 'kemikalij sreče'.
Ustvari stikalo=super povedano ....skozi vzgojo .....ravno to sem zelela povedat ...lahko si tudi privzgojimo pozitiven nacin razmisljanja ......recimo ce nas starsi niso naucili ...imeti se rade taksni kot smo biti pozitivni in pozitivno razmisljati ....je to velika skoda ...tak clovek je z v osnovi zatrt ....tisti ki pa je rasel v ljubecem okolju in s pozitivnimi ljudmi ..pa ima tisto sreco in pozitivnost ze nekako v sebi od otrostva .....
ce nam srecne misli in pozitivne misli .....vzbujajo obcutek srece ....pomeni da se z miselnimi procesi in s pozitivnim misljenjem lahko dokopljemo do stanja srece .....torej miselne rehabilitacije pomagajo k sreci ......
Dozdeva se mi da srečo prinesejo samo priučene iz obeh taborov, glavna finta pa je nekje drugje:
Če sreča pomeni izločanje onih dveh kemikalij, je bistvo priučenosti samo v tem, da se ustvari stikalo. Možgani imajo potencial izločanja dopamina, ga imajo na zalogi in potrebujejo samo razlog. Skozi vzgojo (ali glede na naravne faktorje) se izoblikujejo, določijo neki osnovni pogoji izločanja 'kemikalij sreče'.
Ustvari stikalo=super povedano ....skozi vzgojo .....ravno to sem zelela povedat ...lahko si tudi privzgojimo pozitiven nacin razmisljanja ......recimo ce nas starsi niso naucili ...imeti se rade taksni kot smo biti pozitivni in pozitivno razmisljati ....je to velika skoda ...tak clovek je z v osnovi zatrt ....tisti ki pa je rasel v ljubecem okolju in s pozitivnimi ljudmi ..pa ima tisto sreco in pozitivnost ze nekako v sebi od otrostva .....
ce nam srecne misli in pozitivne misli .....vzbujajo obcutek srece ....pomeni da se z miselnimi procesi in s pozitivnim misljenjem lahko dokopljemo do stanja srece .....torej miselne rehabilitacije pomagajo k sreci ......
Torej je posledica stresne situacije (posledica doživljanja stresa), ne pa vzrok občutka stresa tako kot na drugi strani dopamin pri sreči?astral napisal/-a: EPINEFRIN pa je hormon ki ga telo proizvaja v stresnih situacijah,le-ta lahko povzroci neznansko skodo v delovanju telesa...
Mene zanima (če) kaj direktno povzroča občutek stresa, groze, ali je to samo posledica napumpanosti z adrenalinom in odvečne energije.
Itak, bodimo zadeti, berimo new age sranje.BODIMO SRECNI !!!!
Iz knjige MOC POZITIVNEGA MISLENJA ...Anekdota...
Mimogrede, astral.... midva še imama neporavnane račune v temi Posmrtno življenje. Ne boš tak poceni skozi prišla, hehe.