Torej, če prav razumem, problem opazovalca/opazovanega je problem slike v sliki? Ampak to ne bi bil problem, saj bi simulacija znotraj simulacije zaostajala in zato samo ponavljala preteklost simulacije nad seboj.
V primeru ločenih entitet pa simulacija sploh ne bi bla mogoča.
usoda, prihodnost, naše misli
hja, recimo da bi se dalo tut tko predstavit.. kako bi na sliko z okvirjem, narisal sliko skupaj z okvirjem, tako kot jo vidijo obiskovalci galerije? tudi ce bi lahko slika znotraj zaostajala - potem bi imel sliko v sliki, ki zaostaja, znotraj katere je slika, ki zaostaja, znotraj katere je slika, ki zaostaja, itd. konca pa nikjer
(ja to zdej implicira, da vesolje neskoncno dolgo obstaja, o cemer bi se dalo prerekat zaradi velikega poka, ampak ce laicno kaj prav vem naj bi pred velikim pokom tekel imaginarni cas - tudi to spada na tisto sliko)
(ja to zdej implicira, da vesolje neskoncno dolgo obstaja, o cemer bi se dalo prerekat zaradi velikega poka, ampak ce laicno kaj prav vem naj bi pred velikim pokom tekel imaginarni cas - tudi to spada na tisto sliko)
Po moje zaostanek sploh ne implicira neskončno dolgega obstoja vesolja, saj si ga očitno predstavljam drugače kot ti - zaostanki se namreč ne 'seštevajo' v statični sliki (torej da bi vsaka naslednja slika bila bolj v preteklosti glede na sliko višje) - ampak se skozi nivoje 'ponavljajo' (boljše bi bilo uporabiti zvezo 'film v filmu'):
Hmmmm... če gledam v simulacijo sveta znotraj katere sčasoma pridejo na idejo simulacije, začnejo tile v simulaciji (torej, hm.. simulirani jaz) ponavljati moje dogodke - namreč opazovanje njihove na novo nastale simulacije in formiranje ideje simulacije znotraj te nove simulacije. In tako dalje po nivojih v neskončno, najbrž. Ampak ta 'neskončnost' je na prvi pogled podobna neskočnosti v primeru ko snemaš ekran na katerega istočasno prenašaš to kar snemaš.
Hmmmm... če gledam v simulacijo sveta znotraj katere sčasoma pridejo na idejo simulacije, začnejo tile v simulaciji (torej, hm.. simulirani jaz) ponavljati moje dogodke - namreč opazovanje njihove na novo nastale simulacije in formiranje ideje simulacije znotraj te nove simulacije. In tako dalje po nivojih v neskončno, najbrž. Ampak ta 'neskončnost' je na prvi pogled podobna neskočnosti v primeru ko snemaš ekran na katerega istočasno prenašaš to kar snemaš.