Vedež napisal/-a:So "znanstveniki", ki mislijo, da so v trenutnem intervalu znanja že kar na končni točki in nikakor nočejo sprejeti dejstva, da je za višjo inteligenco potrebna nadgradnja obstoječih znanj in nujna vpeljava novih znanj.
Rekel bi, da prvi del trditve žali znanstvenike (oz. bi jih žalil, če bi tvoje mnenje imelo kako vrednost) - dvomim da katerikoli znanstvenik verjame, da smo glede znanja na končni točki.
Kot drugo pa me zanima, kaj misliš z 'višjo inteligenco'?
Pravi znanstvenik mora imeti odprto možnost za sprejem nečesa, kar se mu ta trenutek sploh ne sanja.
Se strinjam, ampak v tem je en majhen catch: tvoja misel implicira, da tvoj breg te stvari, o katerih se 'znanstvenikom sploh ne sanja', pozna in razume. Če bi bil pošten, bi to nevednost torej moral prisoditi tudi sebi. Kot kaže, bi znanstveniki po tvoje morali biti odprti za (vaše) že izoblikovane 'resnice', kar pač ni izvedljivo.
genion napisal/-a:Mislim da imata duhovnost in religija bolj malo skupnega.
Če si sposodim misel iz ene knjige in vse pojme, ki vključujejo karkoli metafizičnega, strnem v pojem 'nadnaravno', je glavni problem v tem, da nadnaravno predpostavlja "nematerialno materialnost" in "neenergijsko energijo". Kot tako potem ne more biti podvrženo znanstveni metodi in posledično biti znanstveno dokazano in potrjeno (ta odgovor se nanaša tudi na en Mephistov post zgoraj). Karkoli namreč znanost potrdi, pade v koš naravnih, fizikalnih pojavov. Torej, če kdo hoče priznavati oz. obdržati obstoj nadnaravnega, ne sme znanosti pustiti blizu.