Objavljeno: 22.12.2006 19:00
Ej, sej sem štekal že v prve, samo sem pozabil dat še enega smeška v odg. Sem pa pač dal en geekovski komentar...
Morda je ta beseda res nekoliko neprimerna, vendar po drugi strani vzpodbudi dve asociaciji, ki pa se po mojem mnenju lepo prikladata staranju/umiranju: večina ljudi se namreč strinja, da je bolezni potrebno ozdraviti in pa da so slabe, so sitnosti. Nekateri pa iz množice bolezni izvzemajo smrt, zaradi raznih razlogov... tudi zato, ker menijo da je le portal v novo, mnogo boljše življenje, ker so zagotovo bili dovolj pridni, da si ga bodo zaslužili.
Ampak (!), če želiš iz tega potegniti sklep, da naj tako tudi ostane, ker nas je pač narava (ki že ve kaj dela, ki je dobra) tako oblikovala, si postal plen naturalistične logične napake.
In kaj lahko storimo, da se znebimo teh globoko usidranih nagnjenj, ki nam pripirajo pipico sreče? Brez zelo napredne tehnologije je rešitev teh težav skoraj nemogoča...
Nekaj obolenj je res posledica stresa in drugih "stranskih učinkov" novodobnega sveta, vendar jih je ta način življenja tudi mnogo odpravil.genion napisal/-a:Veliko obolenj je danes povezanih z našim načinom življenja. namesto iskanja vzroka, zdravimo posledice. Druge bi lahko zmanjšali z naprednejšim znanjem seveda.
...na umiranje ne moreš gledati, kot bolezen.
Morda je ta beseda res nekoliko neprimerna, vendar po drugi strani vzpodbudi dve asociaciji, ki pa se po mojem mnenju lepo prikladata staranju/umiranju: večina ljudi se namreč strinja, da je bolezni potrebno ozdraviti in pa da so slabe, so sitnosti. Nekateri pa iz množice bolezni izvzemajo smrt, zaradi raznih razlogov... tudi zato, ker menijo da je le portal v novo, mnogo boljše življenje, ker so zagotovo bili dovolj pridni, da si ga bodo zaslužili.
V vsaki slabi stvari se najde majhen košček svetlobe...Je ključni del našega življenja, prav tako kot rojstvo in življenje samo. Smrt je vplivala na naše razmišljanje, domišljijo, predstave o svetu...
Se strinjam. Medsebojna borba "sebičnih" genov, katerih glavni "namen" je širjenje/preživetje pri čemer uporabljajo kot začasna vozila tudi ljudi, je izoblikovala naša telesa na takšen način, da se kar se da dobro prilegajo tej dinamiki. Očitno je del prilagoditve tudi staranje, umiranje...Narava nas je naredila umrljive z ''razlogom''. Z drugimi besedami - evolucijsko, človeštvo kot živaljska vrsta ni imela potrebe po daljšem življenju.
Ampak (!), če želiš iz tega potegniti sklep, da naj tako tudi ostane, ker nas je pač narava (ki že ve kaj dela, ki je dobra) tako oblikovala, si postal plen naturalistične logične napake.
Končni vzrok naše nesreče je v arhitekturi naših možganov/uma, ki jo je zasnovala evolucija. Ni težko videti, kako bi bil organizem, ki je stalno vesel in zadovoljen, evolucijsko gledano na slabšem, kot kak drugi, ki bi doživljal srečo le v krajših časovnih intervalih po opravitvi kake (za gene pomembne) naloge...Biti nesrečen. Tehnologija tega ne bo spremenila, razen če ne bomo umetno vplivali na naše počutje. Lahko pa si sami napravimo srečnejše življenje že danes in to brez uporabe kakeršne koli tehnologije. Ponovno se želijo odpravljati posledice, namesto da bi reševali vzroke.
In kaj lahko storimo, da se znebimo teh globoko usidranih nagnjenj, ki nam pripirajo pipico sreče? Brez zelo napredne tehnologije je rešitev teh težav skoraj nemogoča...