Možgani niso čutilo, so le povezovalni logični center, ki po potrebi ovrednoti občutke. Se pa strinjam, da se možgani brez čutil ne morejo razvijati.Roman napisal/-a:Kako se lahko česa zavedaš, ne da bi to čutil? Pač niso osnovna čutila oziroma čuti vse.GJ napisal/-a:Misli se lahko edino zavedamo.
Tako je..Roman napisal/-a:Ne moremo enačiti z vidom, sluhom, vohom, okusom, tipom.Zavedanja ne moremo enačiti s čutenjem!
Možgani so lahko čutilo le v primeru, če trdimo da čutijo spomine.
Resnica pa je, da se možgani le spominjajo predteklih dogodkov.
Ker preteklost ni sedanjost, ne moremo trditi, da so možgni čutilo.Roman napisal/-a:In zakaj po tvojem možgani niso čutilo?Čutijo lahko le naša čutila.Ki ga čuti, se ga zaveda.Človeško razmišljanje izvira iz njegovega notranjega dialoga.
Čutila delujejo zgolj v sedanjem trenutku!
Ne nisem mislil na to..Roman napisal/-a:Kot rečeno, jaz mišljenja ne bi ločil od zaznavanja. Če misli ne zaznavaš, ne misliš. Razen seveda, če nimaš v mislih samo nezavednega mišljenja.Mišlenje lahko poteka brez zaznavanja oziroma zaznavanje ni potrebno za potek mišlenja samega pri duševno razviti osebi.
Naše razmišljanje deluje na večih nivojih..
1)Čutno razmišljanje je direktno povezano z našimi čutili!
2)Logično razmišljanje pa je tisto, ki je zgolj posledično vezano na naša čutila.
3)Poznamo še domišljijsko razmišljanje, ki ni nujno strogo logično in tudi to razmišljanje lahko poraja čustva.
Za naše možgane lahko trdimo, da so zgolj posledično čutilo.
Res je, lahko rečemo, da čutimo žalost ali pa veselje. Vendar so to abstraktna čustva. Pravilno bi bilo, da rečemo..
Zavedamo se žalosti oziroma veselja!
Kajti fizična čutila čutijo realne fizikalne pojave, miselne občutke pa porajajo naši možgani in teh ne čutimo temveč se jih zavedamo. Naših čutil se lahko zavedamo, in vendar ni nujno, da jih hkrati tudi čutimo.
Lahko noč..