Stran 3 od 4

Objavljeno: 17.1.2007 23:21
Napisal/-a GJ
Roman napisal/-a:
GJ napisal/-a:Misli se lahko edino zavedamo.
Kako se lahko česa zavedaš, ne da bi to čutil? Pač niso osnovna čutila oziroma čuti vse.
Možgani niso čutilo, so le povezovalni logični center, ki po potrebi ovrednoti občutke. Se pa strinjam, da se možgani brez čutil ne morejo razvijati.
Roman napisal/-a:
Zavedanja ne moremo enačiti s čutenjem! :!:
Ne moremo enačiti z vidom, sluhom, vohom, okusom, tipom.
Tako je..
Možgani so lahko čutilo le v primeru, če trdimo da čutijo spomine.
Resnica pa je, da se možgani le spominjajo predteklih dogodkov.
Roman napisal/-a:
Čutijo lahko le naša čutila.
In zakaj po tvojem možgani niso čutilo?
Človeško razmišljanje izvira iz njegovega notranjega dialoga.
Ki ga čuti, se ga zaveda.
Ker preteklost ni sedanjost, ne moremo trditi, da so možgni čutilo.
Čutila delujejo zgolj v sedanjem trenutku! :!:
Roman napisal/-a:
Mišlenje lahko poteka brez zaznavanja oziroma zaznavanje ni potrebno za potek mišlenja samega pri duševno razviti osebi.
Kot rečeno, jaz mišljenja ne bi ločil od zaznavanja. Če misli ne zaznavaš, ne misliš. Razen seveda, če nimaš v mislih samo nezavednega mišljenja.
Ne nisem mislil na to.. :lol:
Naše razmišljanje deluje na večih nivojih..
1)Čutno razmišljanje je direktno povezano z našimi čutili!
2)Logično razmišljanje pa je tisto, ki je zgolj posledično vezano na naša čutila.
3)Poznamo še domišljijsko razmišljanje, ki ni nujno strogo logično in tudi to razmišljanje lahko poraja čustva.

Za naše možgane lahko trdimo, da so zgolj posledično čutilo.
Res je, lahko rečemo, da čutimo žalost ali pa veselje. Vendar so to abstraktna čustva. Pravilno bi bilo, da rečemo..
Zavedamo se žalosti oziroma veselja!
Kajti fizična čutila čutijo realne fizikalne pojave, miselne občutke pa porajajo naši možgani in teh ne čutimo temveč se jih zavedamo. Naših čutil se lahko zavedamo, in vendar ni nujno, da jih hkrati tudi čutimo.

Lahko noč..

Objavljeno: 18.1.2007 8:57
Napisal/-a Roman
GJ napisal/-a:Možgani so lahko čutilo le v primeru, če trdimo da čutijo spomine.
Tudi. Spomini so zapisani, ampak tudi procesiranje misli se zapisuje.
Resnica pa je, da se možgani le spominjajo predteklih dogodkov.
In kaj je spominjanje? Mislim, da je tudi spominjanje aktivno, proces.
Ker preteklost ni sedanjost, ne moremo trditi, da so možgni čutilo.
Čutila delujejo zgolj v sedanjem trenutku! :!:
Pravzaprav sploh ne. Tisto, kar čutimo, se je zgodilo v preteklosti.
Zavedamo se žalosti oziroma veselja!
In občutimo vso fiziologijo, ki čustvo spremljajo.
Kajti fizična čutila čutijo realne fizikalne pojave, miselne občutke pa porajajo naši možgani in teh ne čutimo temveč se jih zavedamo.
Res misliš, da misli nimajo fizikalne podlage?

Objavljeno: 18.1.2007 9:44
Napisal/-a GJ
Roman napisal/-a:
GJ napisal/-a:Možgani so lahko čutilo le v primeru, če trdimo da čutijo spomine.
Tudi. Spomini so zapisani, ampak tudi procesiranje misli se zapisuje.
Vsekakor.. :lol:
Roman napisal/-a:
Ker preteklost ni sedanjost, ne moremo trditi, da so možgni čutilo.
Čutila delujejo zgolj v sedanjem trenutku! :!:
Pravzaprav sploh ne. Tisto, kar čutimo, se je zgodilo v preteklosti.
Seveda imajo naša čutila reakcijski čas.. Vendar to čutenje prihja iz sedanjega trenutka zaznavanja, ki ga mi posledično razumemo/opisujemo kot sedanjost.
Čutila torej delujejo zgolj v sednjosti, posledično torej čutimo sedanjost pa čeprav z minimalno zakasnitvijo. To je edino pravo čutenje, ki ni le spominjanje preteklih dogodkov oziroma čutnih dražljajev.
Roman napisal/-a:
Kajti fizična čutila čutijo realne fizikalne pojave, miselne občutke pa porajajo naši možgani in teh ne čutimo temveč se jih zavedamo.
Res misliš, da misli nimajo fizikalne podlage?

Tega nisem trdil.. Vsako zavedanje ima že v osnovi svojo fizikalno podlago.

Lep dan..

Objavljeno: 21.1.2007 17:30
Napisal/-a me_
...

Objavljeno: 21.1.2007 19:39
Napisal/-a Rokerda
me_ napisal/-a:
Vsako zavedanje ima že v osnovi svojo fizikalno podlago.
da imajo misli maso :) ?
če ima fiz. podlago še ne pomeni da ima maso....
v fiziki obstajajo tudi stvari brez mase...npr fotoni,....

Objavljeno: 21.1.2007 21:48
Napisal/-a GJ
me_ napisal/-a:
Res misliš, da misli nimajo fizikalne podlage?
Vsako zavedanje ima že v osnovi svojo fizikalno podlago.
da imajo misli maso :) ?
Misli seveda nimajo mase, so pa zato shranjene v masi naših možganov. Naši možgani pa delujejo po zakonih fizike. Vsaka misel, ki se shrani v možganih ima za seboj svoj fizikalno kemijski proces, od tega kako so naša čutila vzburila naše možgane pa do njenega povezovanja s prejšnimi mislimi in njenega zapisa.

Lahko noč..

Objavljeno: 22.1.2007 17:32
Napisal/-a me_
...

Objavljeno: 22.1.2007 18:45
Napisal/-a GJ
me_ napisal/-a:
Vsaka misel, ki se shrani v možganih ima za seboj svoj fizikalno kemijski proces
iz česa torej nastanejo?
Heh..

Strogo gledano so misli popolnoma abstraktne, torej ne nastajamo temveč se jih lahko le zavemo, podobno kot recimo števila.
me_ napisal/-a:in še to me zanima- ali obstaja kakšna posebna točka oz. center, kamor se zbirajo..ti drazljaji..neko stikališče zavedanja? (kjer "nastanejo" misli...)
Do danes možgani še niso dovolj poznani, da bi točno vedeli v katerih predelih in kako razmišljanje deluje..
Več lahko najdeš na..

http://en.wikipedia.org/wiki/Brain
in pa..
http://www.brainmaps.org/

Lep večer želim..

Objavljeno: 22.1.2007 21:43
Napisal/-a me_
...

Objavljeno: 31.1.2007 10:02
Napisal/-a mriz
Roman napisal/-a:
mriz napisal/-a:lahko nekaj mislim brez uporabe simbolov, kakor tudi da lahko nekaj mislim brez uporabe podob.
Kakšna pa je razlika med podobo in simbolom? Kako misliš s podobo?
Jaz menim da je razilka, če si vizualiziram svoj sprehod do trafike, kot pa če si brez kakršne koli vizualizacije 'rečem', da moram v trafiko. Ta jezik direktnih predstav sicer verjetno ne bi smel omejevati na podobe - recimo, da ta jezik operira z bolj primitivnimi orodji, torej bolj direktnimi (elementarnimi) inputi oz. shranjenimi 'kopijami' teh inputov - videnim, slišanim itd. (tu me sicer par zadev moti, ampak za zdaj še napisano ustreza temu, kar hočem povedati).

Roman napisal/-a:
Če je funkcija mišljenja konstruiranje neke realnosti v moji glavi, lahko to počnem ali s podobami ali s simboli (ali pa z obojim naenkrat).
Kaj pa naj bi bila ta realnost v glavi?
Pardon, verjetno bi bilo pravilneje napisati simulacija realnosti.

Objavljeno: 31.1.2007 10:23
Napisal/-a Roman
Jaz pa menim, da vsakič, ko tako ali drugače uporabim (pomislim) simbol, si ga nekako vizualiziram, predstavljam. Morda celo samo podzavestno. Pri trafiki vidim trafiko (ne sicer z vsemi podrobnostmi, pa tudi podoba ni nujno ustrezna, ampak na nek način stilizirana, naznačena), pri matematičnem simbolu si predstavljam nekaj, kar mi lajša čisto abstraktno predstavo. Pri množicah recimo nabolj delujejo Vennovi diagrami, pi si predstavljam kot točko na premici. Z geometrijskimi predstavami pa je itak lažje. Morda pride tu v poštev tudi avdio režim, glede na to, da se na sploh delimo na vizualne tipe in avdio tipe. Ampak pri uporabi simbolov si moramo nekaj predstavljati in to tako, da to predstavo povezujemo s predstavami drugih simbolov. Mislim, da ne moremo uporabljati čistih simbolov, karkoli bi to že bilo.

Objavljeno: 31.1.2007 10:56
Napisal/-a mriz
Problem odsotnosti vizualizacije oz. elementarnih orodij predstave bom v kontekstu branja knjig uporabil še enkrat: ko berem leposlovje, je vizualizacija prisotna, o tem ni nekega dvoma. Ko pa npr. preberem kaj takega...

Metafora torej ni nekakšna objektivna realnost, ki določa naše razumevanje pojavnega sveta od zunaj, ampak oblika kognitivne apropriacije vsakdanjega izkustva.

(naključno izbrana poved iz ene knjige, upam da česa ne kršim.)

... pa mi vizualizacija dela težave. Oziroma bolje rečeno, ni uporabna, je zamudna, nepraktična, mogoče celo škodljiva. Zato mislim, da je funkcija simbolov enaka funkciji kombinacije elementarnih predstav oz. podob - generira enak odziv sistema. V smislu, da je moje doživljanje simbola enako doživljanju morebitne (daljše in zahtevnejše) vizualizacije tega simbola. V tem kontekstu je dosti bolj praktično ostati pri simbolu za neko dejanje (npr. 'jutri moram v trafiko'), kot pa se truditi to v celoti vizualizirati. Da ne omenim še kakih bolj eksotičnih primerov kombiniranih simbolov, kot je npr. tisti citat zgoraj.

Matematični konstrukti pa so očitno razred zase, čeprav mogoče niti ne gre za sorodne zadeve, saj to, kar si napisal, lahko predpostavlja pretirano preprostost. Koristnost vizualizacije bi mogoče bilo treba preizkusiti pri kakšnih zahtevnejših matematičnih operacijah, tjakaj pa jaz prostovoljno ne zahajam :)

Objavljeno: 31.1.2007 14:36
Napisal/-a me_
...

Objavljeno: 31.1.2007 19:20
Napisal/-a Roman
-----0----------1----------2----------3-*--------4-----
Bo vredu?

Objavljeno: 1.2.2007 7:15
Napisal/-a me_
aha