katere so glavne podobnosti pri jezikih? oz. v čem (razen v besedah) se razlikujejo?
kako bi se lotili učenja tujega jezika (npr- islandščine)
lp
učenje jezikov
-
Hinko_Gnito
- Prispevkov: 23
- Pridružen: 17.6.2004 13:30
- Kontakt:
Verjetno je neke vrste jezikovna univerzalija SPO struktura. Kar pomeni, da vsi jeziki vsebujejo v stavčni strukturi osebek (SUBJEKT), povedek (PREDIKAT) in pa predmet (OBJEKT). Seveda pa ne nujno v tem redu subjekt-predikat-objekt, kakor je v večini indoevropskih jezikov, so primeri ko je tudi povedek (PREDIKAT)predmet (OBJEKT) na prvem mestu izjavljanja.
To bi bila ena malenkost
Zdi se mi pomembna, če jo navežem na SP izjavljanje.
To bi bila ena malenkost
Zdi se mi pomembna, če jo navežem na SP izjavljanje.
Meni so najbolj pomembne podobnosti besed v razlicnih jezikih, ko zacutis povezavo med navidez nepovezanima besedama. Druga zadeva je slovnicna struktura:
glagolske oblike in uporaba pomoznih glagolov
Te so v vseh IE jezikih zelo podobne in lahko mimogrede potegnes vzporednice med npr. goto future v anglescini s slovenskim ali kaksnim romanskim analogom.
glagolske oblike in uporaba pomoznih glagolov
Te so v vseh IE jezikih zelo podobne in lahko mimogrede potegnes vzporednice med npr. goto future v anglescini s slovenskim ali kaksnim romanskim analogom.
Seveda je najvec podobnosti v isti veji, najdes pa tudi sirse podobnosti za osnovne besede. Anglescina je posebno zanimiva ker je zmes germanskih in romanskih besed, poleg vseh ostalih primesi. Zanimivo je tudi iskati germanizme v slovenscini - so tudi taki ki niso tako ocitni.
Drugace je pa ucenje jezika kot programiranje: najprej naredis okvir: postavis SPO strukturo, definiras clene (in spole). Potem pa vecino ucenja zavzame glagolska struktura, ki je v IE jezikih srce jezika, ker tudi nosi vecino pomena (cas, podatek o vrsilcu dejanja (aktiv/pasiv), trajanje, navezovanje na ostale dogodke, ...). Ce ima jezik sklone se osredotocis tudi na to. Vzporedno s tem je seveda treba spoznavati besedisce. Frazeoloske posebnosti so pa bolj stilnega pomena.
Mislim da nekateri ucni sistemi se niso popolnoma presli na ta sistem in zato niso tako ucinkoviti.
SPO ponavadi privzames po obcutku ze v zacetku ucenja. Glagolska struktura je tista ki pove kako tezak je jezik. Nam so blizje romanski jeziki (zahtevajo precej manj ucenja), zaradi cesar je nemscina tezka.
Drugace je pa ucenje jezika kot programiranje: najprej naredis okvir: postavis SPO strukturo, definiras clene (in spole). Potem pa vecino ucenja zavzame glagolska struktura, ki je v IE jezikih srce jezika, ker tudi nosi vecino pomena (cas, podatek o vrsilcu dejanja (aktiv/pasiv), trajanje, navezovanje na ostale dogodke, ...). Ce ima jezik sklone se osredotocis tudi na to. Vzporedno s tem je seveda treba spoznavati besedisce. Frazeoloske posebnosti so pa bolj stilnega pomena.
Mislim da nekateri ucni sistemi se niso popolnoma presli na ta sistem in zato niso tako ucinkoviti.
SPO ponavadi privzames po obcutku ze v zacetku ucenja. Glagolska struktura je tista ki pove kako tezak je jezik. Nam so blizje romanski jeziki (zahtevajo precej manj ucenja), zaradi cesar je nemscina tezka.
Esperanto ni naraven jezik zato je TEZJI od ostalih v smislu tekocega naravnega govora (lazji ker ima enostavno slovnico brez posebnosti). Mozganski center za gramatiko ima specificne lastnosti, ki jim jeziki naravnega nastanka sledijo. Esperanto tega nima. Umetni jeziki se, ce so govorjeni, avtomatsko zelo hitro spremenijo v nekaj generacijah, ravno zato, ker se prilagodijo clovekovem smislu za jezik.
Poleg tega, esperanto zaradi mesanja zveni cudno, sploh pa ni tako, da bi znal esperanto in bi znal vse, ampak ravno obratno: je le en jezik vec ki se ga moras nauciti. Zna ga pa nihce, ker je bil uveden prepozno, po vzponu nemskega in kasneje angleskega jezika. Pa tudi prej bi bilo tezko, ker ZE OBSTAJA mednarodni jezik, ki ni materni jezik nobenega naroda in so tako vsi ki ga govorijo na istem: latinscina. Ker je esperanto po izvoru vecine besed romanski jezik, ni veliko drugace ce se naucis italijansko.
Poleg tega, esperanto zaradi mesanja zveni cudno, sploh pa ni tako, da bi znal esperanto in bi znal vse, ampak ravno obratno: je le en jezik vec ki se ga moras nauciti. Zna ga pa nihce, ker je bil uveden prepozno, po vzponu nemskega in kasneje angleskega jezika. Pa tudi prej bi bilo tezko, ker ZE OBSTAJA mednarodni jezik, ki ni materni jezik nobenega naroda in so tako vsi ki ga govorijo na istem: latinscina. Ker je esperanto po izvoru vecine besed romanski jezik, ni veliko drugace ce se naucis italijansko.
Izmed fiktivnih jezikov je na osnovi podatkov iz Guinessove knjige rekordov 2006 najbolj razširjen (govorjen) klingonški jezik. Sicer nisem prepričan, ali so v to kategorijo uvrščeni tudi umetni jeziki, kot je npr. Esperanto, vendar ne bi bil presenečen, če bi klingonški jezik imel "overall" primat.
Klingonški jezik seveda ni bil ustvarjen z enakim namenom kot Esperanto; prej nasprotno, saj ga je njegov stvaritelj namenona izoblikoval tako, da deluje "nezemeljsko" in je posledično težek za učenje (zanimiv je recimo poskus lingvista Speersa in njegove žene, ki sta svoje otroke učila tako klingonščino kot angleščino --> otroci so po nekaj letih začeli zavračati umetni jezik). V zvezi s tem velja omeniti njegovo glavno značilnost: OPS strukturo.
Več o tem:
http://en.wikipedia.org/wiki/Klingon_language.
Klingonški jezik seveda ni bil ustvarjen z enakim namenom kot Esperanto; prej nasprotno, saj ga je njegov stvaritelj namenona izoblikoval tako, da deluje "nezemeljsko" in je posledično težek za učenje (zanimiv je recimo poskus lingvista Speersa in njegove žene, ki sta svoje otroke učila tako klingonščino kot angleščino --> otroci so po nekaj letih začeli zavračati umetni jezik). V zvezi s tem velja omeniti njegovo glavno značilnost: OPS strukturo.
Več o tem:
http://en.wikipedia.org/wiki/Klingon_language.
Pri esperantu gre tudi za enakopravnost jetzikov. Ni prav, da so veliki priviligirani. Saj se angleško govorečim sploh ni treba več učiti jezikov. Namesto tega se gredo raje znanost. Koliko energije in ur učenja, pa ponavljanja nas čaka do tedaj, ko lahko tudi razmišljamo in sanjamo v tujem jeziku! Na Madžarskem poznam učiteljico esperanta dr.Judith Horvat, ki uči jezike, pa pravi, da se dijaki naučijo esperanta v pol leta na nivo, ki za angleščino zahteva štiri leta.
Esperanto govori vsaj toliko ljudi na svetu kot slovenščino. Torej ni zanemarljiv jezik. Prevedena je praktično vsa klasika, religiozne knjige, mnogo je tudi originalnih del. Število esperantistov v velikih državah raste, v sloveniji žal pada - kompleks majhnosti in hlapčevstva - posledica zgodovinskih dejstev.
Pa še to: nekdaj je bila latinščina kot jezik mednarodnega sporazumevanja, v 18.stoletju je prevladovala francoščina, v 20.angleščina....kaj pa nas čaka v prihodnje? Morda kitajščina? Tudi kot orodje mednarodnega sporazumevanja se jeziki spreminjajo s časom
Žal pa tudi v tujini z angleščino zelo težko navežemo stike z domačini, saj je preprosto ne znajo.
Esperanto govori vsaj toliko ljudi na svetu kot slovenščino. Torej ni zanemarljiv jezik. Prevedena je praktično vsa klasika, religiozne knjige, mnogo je tudi originalnih del. Število esperantistov v velikih državah raste, v sloveniji žal pada - kompleks majhnosti in hlapčevstva - posledica zgodovinskih dejstev.
Pa še to: nekdaj je bila latinščina kot jezik mednarodnega sporazumevanja, v 18.stoletju je prevladovala francoščina, v 20.angleščina....kaj pa nas čaka v prihodnje? Morda kitajščina? Tudi kot orodje mednarodnega sporazumevanja se jeziki spreminjajo s časom
Žal pa tudi v tujini z angleščino zelo težko navežemo stike z domačini, saj je preprosto ne znajo.
Re: učenje jezikov
zame, ki sem poliglot je to dejansko zanimivo vprašanje=).
torej, ljudje se mi zdi da se motijo, ko mislijo, da so besede glavna razlika med jeziki. po mojem mnenju ima ton največji pomen. torej beseda je lahko popolnoma ista, vendar neprepoznavna, če je izgovorjena drugače. tukaj ciljam samo na govorjeno besedo. glede pisanja pa je prvi problem pisava. naprimer v ruščini in hrvaščini je nekaj istih besed, z istim pomenom, ampak hrvat je ne bo prepoznal zaradi pisave.
jaz se učenja jezika lotim s poslušanjem. nato branje, za tem govorjenje in šele na koncu pisanje. čeprav je res, da ne gre, če občasno ne združiš določenih stvari skupaj.
problem tujih jezikov je ta, da se napačne besede ujemajo s tvojim materinskim jezikom (torej da neka beseda, ki ima popolnoma drugi pomen, zveni podobno kot v drugem jeziku). namreč lažje se je naučiti besede na novo, kot pa se naučiti neke besede, ki imajo za tvoj sluh drugi pomen in te asociirajo na nekaj, kar nima nobene povezave z dejanskim pomenom.
torej najprej se je treba lotiti popolnoma novih stvari, da te ne zmede že na začetku, ko šele pridobivaš osnove.
jaz se recimo zdaj učim japonščino in po pravici povedano imam dosti problemov s temi napačnimi asociacijami.
npr. "anata" mene spominja na vse drugo razen na "ti/tebe"(kar dejansko pomeni). =))
torej, ljudje se mi zdi da se motijo, ko mislijo, da so besede glavna razlika med jeziki. po mojem mnenju ima ton največji pomen. torej beseda je lahko popolnoma ista, vendar neprepoznavna, če je izgovorjena drugače. tukaj ciljam samo na govorjeno besedo. glede pisanja pa je prvi problem pisava. naprimer v ruščini in hrvaščini je nekaj istih besed, z istim pomenom, ampak hrvat je ne bo prepoznal zaradi pisave.
jaz se učenja jezika lotim s poslušanjem. nato branje, za tem govorjenje in šele na koncu pisanje. čeprav je res, da ne gre, če občasno ne združiš določenih stvari skupaj.
problem tujih jezikov je ta, da se napačne besede ujemajo s tvojim materinskim jezikom (torej da neka beseda, ki ima popolnoma drugi pomen, zveni podobno kot v drugem jeziku). namreč lažje se je naučiti besede na novo, kot pa se naučiti neke besede, ki imajo za tvoj sluh drugi pomen in te asociirajo na nekaj, kar nima nobene povezave z dejanskim pomenom.
torej najprej se je treba lotiti popolnoma novih stvari, da te ne zmede že na začetku, ko šele pridobivaš osnove.
jaz se recimo zdaj učim japonščino in po pravici povedano imam dosti problemov s temi napačnimi asociacijami.
npr. "anata" mene spominja na vse drugo razen na "ti/tebe"(kar dejansko pomeni). =))
Re: učenje jezikov
Sam sem se učil ruščine, japonščine in kitajščine (mandarinščine) s Pimsleurjevo metodo (slušno učenje) in moram reči, da z asociacijami pri besedah nisem imel nobenih težav. Ruščino in japonščino (osnovni tečaj) sem dal skozi brez težav (recimo, da bi znal koga kaj vprašati v Moskvi ali Tokiu), pri mandarinščini pa se je zapletlo: enostavno ni primerna - vsaj zame - za učenje po tej metodi.
Re: učenje jezikov
Zanimivo je, da se glasbeniki zelo hitro naučijo tujih jezikov.
Re: učenje jezikov
no, jaz vem da sem imela nekaj problemov s tem in dost opažam pri ostalih ljudeh take "probleme". pač, odvisno je od človeka, glede načina učenja smo pa res zelo različni. sem samo povedala, kaka je moja metoda pa kakšne probleme imam s tem.
glede tega z glasbeniki se pa strinjam. vsaj kolikor sem jaz razgledana na različnih področjih, naj bi to res držalo.
glede tega z glasbeniki se pa strinjam. vsaj kolikor sem jaz razgledana na različnih področjih, naj bi to res držalo.
Re:
Jes, mi scias:mirtelo napisal/-a:Že pred 120 leti je poljski očesni zdravnik dr.Lodovik Zamenhof rešil problem učenja težkih jezikov. Pa te rešitve človeštvo ne uporabi.
ESPERANTO ESTAS FACILA LINGVO
Okazas festo por profesoroj. Inter la ĉeestantoj estas filozofo kaj teologo.
Kiam la teologo renkontas la filozofon, li diras:
- Mi ĉiam kredis, ke filozofo estas homo, kiu serĉas en malhela ĉambro nigran katon, kiu ne estas tie.
La filozofo diras:
- Ho, mi komprenas. Mi ĉiam kredis, ke teologo estas homo, kiu serĉas en malhela ĉambro nigran katon, kiu ne estas tie kaj trovas ĝin!
hahaha.... morda bi pa vic bolj spadal pod forum šarlatani?
Kaj misliš, shrink? Ti se bolj spoznaš na to...Kje si se to učil? Prek interneta ali na kakšnem tečaju? Tudi sama bi se rada naučila vsaj nekaj osnov teh treh jezikov...shrink napisal/-a:Sam sem se učil ruščine, japonščine in kitajščine (mandarinščine) s Pimsleurjevo metodo (slušno učenje) in moram reči, da z asociacijami pri besedah nisem imel nobenih težav. Ruščino in japonščino (osnovni tečaj) sem dal skozi brez težav (recimo, da bi znal koga kaj vprašati v Moskvi ali Tokiu), pri mandarinščini pa se je zapletlo: enostavno ni primerna - vsaj zame - za učenje po tej metodi.
in pa...aja, nemščine tudi pojma nimam.
Aniviller napisal/-a:Esperanto ni naraven jezik zato je TEZJI od ostalih v smislu tekocega naravnega govora (lazji ker ima enostavno slovnico brez posebnosti). Mozganski center za gramatiko ima specificne lastnosti, ki jim jeziki naravnega nastanka sledijo. Esperanto tega nima. Umetni jeziki se, ce so govorjeni, avtomatsko zelo hitro spremenijo v nekaj generacijah, ravno zato, ker se prilagodijo clovekovem smislu za jezik.
Poleg tega, esperanto zaradi mesanja zveni cudno, sploh pa ni tako, da bi znal esperanto in bi znal vse, ampak ravno obratno: je le en jezik vec ki se ga moras nauciti. Zna ga pa nihce, ker je bil uveden prepozno, po vzponu nemskega in kasneje angleskega jezika. Pa tudi prej bi bilo tezko, ker ZE OBSTAJA mednarodni jezik, ki ni materni jezik nobenega naroda in so tako vsi ki ga govorijo na istem: latinscina. Ker je esperanto po izvoru vecine besed romanski jezik, ni veliko drugace ce se naucis italijansko.
mimogrede, jaz sem bila na tečaju esperanta na Češkem... 
Tri dni, se lahko že pogovarjaš v osnovnem besedišču, po enem tednu pa si samo še širiš besedni zaklad...
NIKKI napisal/-a:Zanimivo je, da se glasbeniki zelo hitro naučijo tujih jezikov.
No, ja...sama sem glasbenica, pa nisem ravno talentirana glede tujih jezikov. Je pa res, da sem se (za razliko od sošolcev v gimnaziji, ki so imeli same petke) brez problema pogovarjam s tujci in se lahko (ni mi čisto jasno kako) z njimi vse zmenim...keisha napisal/-a:no, jaz vem da sem imela nekaj problemov s tem in dost opažam pri ostalih ljudeh take "probleme". pač, odvisno je od človeka, glede načina učenja smo pa res zelo različni. sem samo povedala, kaka je moja metoda pa kakšne probleme imam s tem.
glede tega z glasbeniki se pa strinjam. vsaj kolikor sem jaz razgledana na različnih področjih, naj bi to res držalo.
Re: Re:
Gre za samoučenje s poslušanjem lekcij. Osnovni tečaj je sestavljen iz 30 lekcij; poslušaš eno na dan v trajanju 30 minut. Lekcija zajema poslušanje konverzacij "native speakers", nato učenje (izgovarjanje novih besed, odgovarjanje na vprašanja itd.) in utrjevanje (med lekcijo vračanje na že osvojene vsebine). Če si pri tekoči lekciji vsaj 80% uspešen, greš naslednji dan na naslednjo lekcijo. Na začetku nove lekcije osvežiš znanje iz prejšnje (oz. prejšnjih), nato se uvajajo nove vsebine, kasneje pa se spet vračaš k starim, itn. V najboljšem primeru daš tako tečaj skozi v enem mesecu.=) napisal/-a:Kje si se to učil? Prek interneta ali na kakšnem tečaju? Tudi sama bi se rada naučila vsaj nekaj osnov teh treh jezikov...shrink napisal/-a:Sam sem se učil ruščine, japonščine in kitajščine (mandarinščine) s Pimsleurjevo metodo (slušno učenje) in moram reči, da z asociacijami pri besedah nisem imel nobenih težav. Ruščino in japonščino (osnovni tečaj) sem dal skozi brez težav (recimo, da bi znal koga kaj vprašati v Moskvi ali Tokiu), pri mandarinščini pa se je zapletlo: enostavno ni primerna - vsaj zame - za učenje po tej metodi.
Slabost te metode je odsotnost pisnega učenja (kar je v primeru ruščine - cirilica ter japonščine in kitajščine - pismenke velik hendikep). Poleg tega je ta tečaj namenjen angleško govorečim slušateljem (na vprašanja v angleščini moraš odgovarjati v jeziku, ki se ga učiš, tako da to praktično pomeni, da moraš razmišljati v dveh tujih jezikih).