Zgodovina je neizprosna...celica napisal/-a:Kar pokaži kje je ta post.shrink napisal/-a:celica, a še vedno klamfaš biotenzorje, kakor te je nekoč že vprašal ZdravaPamet?
lep dan
Samo za tebe celica: LINK
Še naprej lep dan, če je le mogoče...
Zgodovina je neizprosna...celica napisal/-a:Kar pokaži kje je ta post.shrink napisal/-a:celica, a še vedno klamfaš biotenzorje, kakor te je nekoč že vprašal ZdravaPamet?
lep dan
To bi lahko tudi sam našel; če še nisi opazil, imaš v desnem zgornjem kotu iskalnik.celica napisal/-a:Hvala za namenjen čas, sploh GJ ki je to našel.
A misliš, da se ne spominjam, kaj sem kdaj sam napisal? Drugič citiraj, kot se spodobi.celica napisal/-a:Sicer je pa nekdo rekel:
Se strinjam, da brez določenih posameznikov ne bi bilo napredka, a v znanosti je tako, kot v demokraciji: odloča večina. Včasih revolucionarne misli zavračajo in šele kasneje spoznajo njihovo pravo vrednost. Včasih ostanejo celo neopažene in jih šele nekdo drug spet povleče na dan. Z Einsteinom je bilo enako: še Švedska akademija leta 1921 ni bila povsem prepričana o veljavnosti relativnostne teorije (Nobelovo nagrado je dobil namreč za razlago fotoefekta in zaslug pri razvoju fizike.) Toda to se je vedno dogajalo, včasih (npr. v srednjem veku) je bilo še slabše.
Eee..celica napisal/-a:Hvala za namenjen čas, sploh GJ ki je to našel.
... sklepa, da je čisto vsaka nepriznana hipoteza/razlaga (in sploh ne ciljam samo na fiziko) avtomatsko relevantna in nujno vredna resne obravnave oz. upoštevanja. Zakaj se zanemarja očitno problematičnost temeljev oz. izhodišč teh novih razlag in zakaj se pravzaprav tudi pozablja na malo morje (ali kar veliko večino) vseh hipotez v preteklosti, ki so jasno in nedvoumno propadle?Se strinjam, da brez določenih posameznikov ne bi bilo napredka, a v znanosti je tako, kot v demokraciji: odloča večina. Včasih revolucionarne misli zavračajo in šele kasneje spoznajo njihovo pravo vrednost. Včasih ostanejo celo neopažene in jih šele nekdo drug spet povleče na dan. Z Einsteinom je bilo enako: še Švedska akademija leta 1921 ni bila povsem prepričana o veljavnosti relativnostne teorije (Nobelovo nagrado je dobil namreč za razlago fotoefekta in zaslug pri razvoju fizike.) Toda to se je vedno dogajalo, včasih (npr. v srednjem veku) je bilo še slabše.